V Škofji Loki tri pobude za dan spomina

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 16. januar 2017 / 08:35  

Iniciativa za demokratični socializem predlaga, da bi v Škofji Loki 9. februar, ko je nemški okupator leta 1944 za Kamnitnikom ustrelil petdeset talcev, slovenskih rodoljubov, razglasili za dan spomina. Odziv na pobudo sta predloga Nove slovenske zaveze in Muzejskega društva Škofja Loka.

Škofja Loka – Zamisel o praznovanju spominskega dneva ni nova, Iniciativa za demokratični socializem (ISD), ki ima v škofjeloškem občinskem svetu dva svetnika, je to predlagala že pred letom dni, občinska uprava pa naj bi jo takrat predložila statutarno-pravni komisiji. Toda njene opredelitve niso dočakali, zato je IDS predlog sprememb odloka, ki ureja občinske simbole in praznike, pripravila in vložila kar sama. Občinski svet jo je uvrstil na sejo, ki bo v četrtek, 19. januarja.

Takrat lahko pričakujemo zelo polemično razpravo, saj so se na predlog ISD (del Združene levice) odzvali najprej z območnega odbora Nove slovenske zaveze, ki predlagajo prvi ponedeljek v juniju kot »dan spomina na žrtve vojne in revolucije«, nato pa še Muzejsko društvo Škofja Loka s predlogom za proglasitev 10. decembra za spominski dan občine Škofja Loka na žrtve vseh vojn. V IDS poleg teže zgodovinske tragedije kot razlog za praznovanje spominskega dne postavljajo tudi aktualne razloge, ob tem pa poudarjajo, da je narodnoosvobodilni boj pomenil tudi kulturno osvoboditev in socialno revolucijo, čas po vojni pa izboljšal življenjske razmere in postavil temelje delavski demokraciji. Današnji čas je to izničil s prevlado interesov kapitala na račun vsakdanjega preživetja večine ljudi, so prepričani socialisti, ki temu nasproti postavljajo potrebo po delovnih mestih, delavski demokraciji, socialni varnosti in skrbi za okolje. V tej luči naj bi v Škofji Loki prepoznali pomembnost dogodkov izpred 72 let, ko se spominjamo ne le tragedije, temveč moči upanja, navaja svetnik IDS Martin Trampuš.

Nasprotna predloga

V Novi slovenski zavezi (NSZ) to pobudo vidijo kot sporno, ker naj bi bil NOB po njihovem v resnici krinka za boljševistično revolucijo in prevzem oblasti, partizansko gibanje pod komunističnim vodstvom pa po njihovem nosi pomemben del krivde za poboje naših ljudi. Prepričani so, da bo imela izbira spominskega dneva velik vpliv na prihodnje medsebojne odnose med občani v razmerju do polpretekle zgodovine in nadaljnjih prizadevanj za dosego sprave. Pomembno se jim zdi, da pri tem izhajajo iz celovitosti dogajanja med in po vojni, množični povojni poboji, ki so se tudi v Škofji Loki zgodili maja in junija 1945, pa so po njihovem mnenju bistveno zaznamovali kolektivno zavest. Zdaj pobudniki (predsednik občinskega odbora NSZ je Jože Peter Kranjc) vidijo priložnost, da počastijo vse žrtve vojnega in povojnega nasilja.

Muzejsko društvo Škofja Loka pa pri odločitvi o spominskem prazniku izhaja iz 10. decembra, svetovnega dneva človekovih pravic. To naj bi bil spomin na žrtve vseh vojn, podpisnik, predsednik društva Aleksander Igličar omenja tako žrtve prve svetovne vojne, medvojne in povojne žrtve druge svetovne vojne ter smrt mladega Mohorja Berganta, ki je bil junija 1991 žrtev vojne za samostojno Slovenijo. Spominjati bi se morali žrtev vseh vojn, kajti v njih so najbolj grobo kršene osnovne človekove pravice, preseči ozke politične poglede na drugo svetovno vojno, s spominskim dnem pa povezati ljudi vseh generacij in političnih prepričanj. V svoji pobudi tudi društvo polemizira s prvotnim predlogom, ki da je navezan na enostransko izražanje dosežkov NOB, ki hkrati zanemarja, da je šlo tudi za komunistično revolucijo, ki je v času druge svetovne vojne in po njej zahtevala mnoge nedolžne žrtve med nasprotniki komunističnega režima.