Prva šolana medicinska sestra

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: GG Plus / nedelja, 15. januar 2017 / 10:24  

Fakulteta za zdravstvo Jesenice se je pred kratkim preimenovala v Fakulteto za zdravstvo Angele Boškin. Po Angeli Boškin nosi ime zaprisega diplomantov, podeljujejo nagrade in priznanja z njenim imenom. A kdo sploh je bila neustrašna ženska, ki ji nekateri pravijo kar slovenska Florence Nightingale?

»Angela Boškin, naša prva šolana medicinska sestra, je bila izjemna oseba, ki jo sooblikovala podobo medicinske sestre in pomagala postaviti temelje zdravstvene nege v Sloveniji. Rodila se je leta 1885 v Pevmi pri Gorici, v takratni Avstro-Ogrski. Pot jo je vodila na Dunaj, kjer so jo pritegnile ženske v modrih oblekah, tako imenovane plave sestre. Leta 1912 so jo sprejeli med učenke za šolane negovalke bolnikov. Najprej je delala na oddelku za novorojenčke v Wetheimovi kliniki, po izbruhu prve svetovne vojne je bila dejavna pri oskrbi ranjencev v vojaških bolnišnicah, od leta 1917 pa je bila imenovana za glavno sestro ene od rezervnih vojaških bolnišnic. Takrat so na Dunaju ustanovili šolo za socialno-zdravstveno delo za vzgojo »skrbstvenih sester« (Fürsorgeschwester), na katero se je takoj vpisala in bila sprejeta. Sprva je želela delovati v protituberkulozni službi, saj je bila ta bolezen takrat hud javno-zdravstveni problem. Vendar so napredni predavatelji s področja oskrbe otrok nanjo tako vplivali, da se je odločila za delo pri varstvu matere in otroka. Diplomo skrbstvene sestre je prejela oktobra leta 1918.« Tako je Angelo Boškin (1885–1977) predstavil Hubert Tomaž Terseglav Tomažin v svojem predavanju o Angeli Boškin na lanskem strokovnem srečanju Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Gorenjske na Jesenicah. Takrat so Angeli Boškin namenili posebno pozornost, saj so na Jesenicah, v Kasarni na Stari Savi, odkrili tudi spominsko ploščo v njen spomin. A kakšna je bila sploh povezava Boškinove, sicer Primorke, z Jesenicami?

Na Jesenicah prva posvetovalnica za matere

Prav na Jesenicah je Boškinova začela svojo poklicno pot kot predhodnica današnjih patronažnih medicinskih sester. Na Jesenice so jo poslali z dekretom leta 1919 in čeprav v mestu ni ostala dolgo, je pustila neizbrisen pečat na področju razvoja zdravstvene oskrbe mamic in dojenčkov. Službo na Jesenicah je nastopila 3. februarja 1919 kot skrbstvena sestra. Sprva so bili njeno delo predvsem hišni obiski, kar je pomenilo celodnevna pešačenja od vrat do vrat in učenje ljudi o osebni higieni, o zaščiti pred okužbami, posebej pa o negi in prehrani dojenčka, piše Hubert Tomaž Terseglav Tomažin. Ker pa je kmalu spoznala, da napredka ne bo dosegla brez izobraževanja ljudi, je okrožnega zdravnika prepričala o nujnosti rednih preventivnih pregledov dojenčkov. Tako so na Jesenicah ustanovili prvo posvetovalnico za matere in dojenčke. Boškinova je Jesenice zapustila leta 1922 in svoje delo nadaljevala v Ljubljani. Po službovanju na različnih koncih Slovenije (v Trbovljah, Ljubljani in tudi v Škofji Loki) so jo vojna leta močno izčrpala. Zaprosila je za upokojitev, se leta 1944 vrnila domov v Pevmo pri Gorici, kjer je do smrti živela s sestro, upokojeno učiteljico. Umrla je 28. julija 1977, stara 92 let. V Pevmi je tudi pokopana.

Spomini na prateto

Pratete Angele (po primorsko so domači naglašali prvi A v imenu) se še dobro spominja Milena Reya Janžekovič, 82-letna upokojena zdravnica iz Novega mesta. Zaupala nam je nekaj dragocenih spominov na prateto, ki je bila rojena v Pevmi, to je v predmestju italijanske Gorice, v družini s petimi otroki. Od treh sester je bila poročena samo Viktorija, to je stara mama gospe Milene. Niti Angela niti sestra Valerija pa nista bili nikoli poročeni. Angela se je šolala na Dunaju, in to v času Avstro-Ogrske, ko ženskam ni bil dovoljen vpis na gimnazijo, kaj šele na univerzo. Kot inteligentna mlada ženska se je šolala in delala na dunajski univerzitetni kliniki, se spominja Milena Reya Janžekovič, kasneje pa se je usmerila v varstvo mater in otrok. »Bila je izredno poštena, delavna, požrtvovalna in bistra, obenem pa usmiljenega srca,« pripoveduje njena pranečakinja. Bila pa je tudi izredno zavedna Slovenka, kot vsi, ki so čutili italijansko zapostavljanje in preganjanje. »Ko so po drugi svetovni vojni ukinjali na Primorskem cono A in B ter določali novo državno mejo, sta se s teto Valerijo v Pevmi ulegli na cesto pred džip razmejitvene komisije, tako da so se morali ustaviti, in energično sta jim povedali, da smo tukaj Slovenci.« Meja je bila sicer pomaknjena nekoliko na vzhod, toda njen ljubi dom in njena slovenska Gorica sta ostali pod Italijo, je še dodala Milena Reya Janžekovič.

Ohranjanje spomina na pionirsko delo

»Življenje in delo Angele Boškin sem podrobneje začela spoznavati ob akreditaciji Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice. Bila sem prva dekanja šole, ki je izhajala iz poklica, za katerega je šola izobraževala,« pa pripoveduje dekanja Fakultete za zdravstvo Angele Boškin izr. prof. dr. Brigita Skela Savič. Fakulteta za zdravstvo Jesenice se je namreč pred kratkim preimenovala v fakulteto za zdravstvo Angele Boškin. »Uveljavljanje prve samostojne šole izven univerz v akademskem okolju ni bilo enostavno. Veliko je bilo nasprotovanj akreditaciji šole in dvomov, da je šola izven univerze lahko kakovostna. Poleg kariernih izkušenj in znanj mi je razvojna in pionirska drža Angele Boškin bila kot dekanji navdih na zahtevni poti razvoja fakultete. Danes lahko rečem, da sta lik in delo Angele Boškin vgrajena v naše vrednote, poslanstvo, vizijo in razvojne aktivnosti, ki jih ustvarjamo,« je dodala dekanja. Že leta 2007 so na fakulteti v sodelovanju s Splošno bolnišnico Jesenice začeli pripravljati Dneve Angele Boškin, ki so namenjeni kakovosti v zdravstvu. Na fakulteti so razvili tudi poklicno prisego, ki so jo poimenovali po Angeli Boškin in jo je Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije predlagala kot nacionalno prisego za vse diplomante prve stopnje. Diplomanti prisego izrečejo s prižgano oljno svetilko v rokah (oljna svetilka je simbol Florence Nightingale in zdravstvene nege po vsem svetu), medtem ko izgovarjajo devet načel, ki jih vsebuje. Prav tako fakulteta podeljuje nagrade Angele Boškin najboljšim diplomskim in magistrskim delom, visokošolskim učiteljem za njihovo kakovostno delo in za doprinos k razvoju fakultete pa priznanje Angele Boškin. S preimenovanjem fakultete pa bodo po besedah dekanje ohranjali spomin na Angelo Boškin in njeno pionirsko delo na področju razvoja zdravstvene nege.