Plečnikov gorenjski opus

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 15. januar 2017 / 10:26  

Pred 60 leti, 7. januarja 1957, je umrl Jože Plečnik, prvak slovenske arhitekture. Spomnimo se ga tako, da pogledamo, kaj vse je ustvaril na Gorenjskem …

O Plečnikovem življenju in delu nasploh tu ne kaže pisati, saj je dobro znano. Gorenjski del njegovega opusa pa je v našem časopisu svoj čas povzela Anka Bulovec. Takrat je zapisala, da se Plečnikov opus sicer deli predvsem na dunajsko, praško in ljubljansko obdobje, da pa je arhitekt pustil velik umetniški vtis tudi na Gorenjskem. »Med najbolj znana dela spadajo kraljeva lovska koča v Kamniški Bistrici, obnova cerkve sv. Benedikta v Zgornjih Stranjah, Roženvensko stopnišče v Kranju in kapela v frančiškanskem samostanu v Kamniku. Ponosni smo lahko tudi na njegova manj znana dela, vendar nič manj čudovita, kot so povojni spomeniki, kapelice, nagrobni spomeniki, krstilnice in nekaj zasebnih hiš. Veliko časa je posvetil tudi notranji ureditvi cerkva ter javnih in zasebnih prostorov. Jože Plečnik se je z enako mero natančnosti lotil načrtovanja osupljivih stavb velikih razsežnosti in prav tako drobnih detajlov. Bil je umetnik velikega formata in zelo marljiv človek …« Avtorica je pripravila tudi spisek Plečnikovih gorenjskih del.

Plečnikova dela na Gorenjskem

Plečnik je na Gorenjskem ustvaril kar 42 del. Ta so: Malgajev spomenik na Ravnah, 1924; kapelica Marije Snežne na Krvavcu, 1926–1930; spomenik padlim v 1. svetovni vojni v Breznici, 1928–1931; grob brata Andreja na pokopališču v Vodicah na Gorenjskem, 1931; kraljeva lovska koča v Kamniški Bistrici, 1932–1933; grob družine Dimic na pokopališču v Komendi, 1933; Šverljugovo znamenje na Riklijevi cesti na Bledu, 1933–1934; kapelica družine Hafner v Preski pri Medvodah, 1934; ureditev trga pred župnijsko cerkvijo v Komendi, 1934–1935; grob družine Štebe na pokopališču v Komendi, 1935–1936; vila Bežek na Koroški 27 v Kranju, 1936; kraljevi dvor v parku Vile Bled na Bledu (nedokončano), 1936; spomenik Ivanu Tavčarju pred Kosmovo hišo v Poljanah nad Škofjo Loko, 1937; paviljon Murke in Brezjanka v Begunjah na Gorenjskem, 1937–1939; ureditev trga pred cerkvijo na Brezjah, 1937–1940; fasada železniške postaje v Kamniku, 1939–1940; Marijina kapela v gradu Begunje v Begunjah na Gorenjskem (ni ohranjeno), 1939–1940; oprema lectarije Stele na Glavnem trgu 16 v Kamniku, 1942; spomenik NOB na pokopališču v Ribnem pri Bledu, 1946–1947; obnova župnijske cerkve sv. Benedikta v Zgornjih Stranjah pri Kamniku, 1946–1957; krstilnica v župnijski cerkvi sv. Jurija v Nevljah pri Kamniku, 1947–1950; fasada Prešernovega gledališča v Kranju, 1948–1953; spomenik NOB v Dolenji vasi v Selški dolini, 1949–1950; grob družine Gabrovec na Žalah v Kamniku, 1950; grob družine Košir na pokopališču v Zgornjih Gorjah pri Bledu, 1950; spomenik NOB na pokopališču v Zgornjih Gorjah pri Bledu, 1951; ureditev pokopališča v Cerkljah, 1951–1953; oprema župnijske cerkve sv. Jakoba v Škofji Loki, 1951–1960; obnova zvonika župnijske cerkve sv. Antona Puščavnika v Železnikih (ni ohranjeno), 1952–1953; most čez Nevljico v Kamniku, 1952–1955; kapela v frančiškanskem samostanu v Kamniku, 1952–1956; spomenik Davorinu Jenku v Cerkljah, 1953–1954; krstilnica v župnijski cerkvi sv. Mihaela v Mengšu, 1953–1955; ureditev Glavnega trga s hišno fasado v Kamniku, 1954; ureditev vhodov in tabernaklja v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete v Cerkljah, 1954; lesen strop v podružnični cerkvi sv. Ambroža na Ambrožu pod Krvavcem, 1954; Roženvensko stopnišče v Kranju, 1954–1955; tabernakelj v župnijski cerkvi sv. Petra Apostola v Komendi, 1954–1956; ureditev pokopališča v Selcah v Selški dolini, 1956; krstilnica v župnijski cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni v Kamniku (ni v uporabi), 1956–1957; krstilnica v župnijski cerkvi Žalostne matere božje v Breznici, 1956–1958; zvonik župnijske cerkve pri Sv. Lenartu nad Selci, 1956–1961.

Spomenik v Dolenji vasi

Meni osebno je od Plečnikovih gorenjskih stvaritev posebej pri srcu spomenik žrtvam nacizma v Dolenji vasi v Selški dolini. Danes ta vas slovi predvsem po poskočnih bratih Prevc, še preden se pripeljemo v osrednji del vasi, pa nas levo od glavne ceste pozdravi ta spomenik.

»Ta umetnina sredi kmečke pokrajine, ki jo s ceste zagledamo kmalu potem, ko se pripeljemo v Selško dolino: kakšna dragocenost, kako presunljiv pomnik naše zgodovine je to! Stoji na mestu, kamor je nemška policija pripeljala iz begunjskih zaporov 19 talcev in jih postrelila, da bi zastrašila partizanske patriote v Selški dolini. Ali si že lahko predstavljamo okrutnost na strani nasilnih in grozo na strani žrtvovanih, ki so jih zaporedoma trikrat po pet in enkrat po štiri privezali na petero kolov in ...? / Plečnika je prevzela volja ljudi iz Dolenje vasi, da z udarniškim delom zgradijo spomenik. Sam jim je predlagal, naj spomenik stoji na mestu nacističnega zločina. Izvedel je, da so se koli, na katere so bili privezani talci, ohranili na bližnji žagi. Njegova sodelavca Anton Bitenc in Vladimira Bratož sta jih v načrtu najprej izrisala pokonci. Ko je bila streha že zgrajena, jih je mojster Plečnik dal obesiti pod strop. Selški spomenik mu je bil še posebej pri srcu. Spremljal je njegovo gradnjo, udeležil se je njegove otvoritve, ki se jim je sicer izogibal. O honorarju se ni hotel pogovarjati. Tudi on je bil udarnik. / Spomenik ima štiri stebre, ki simbolizirajo štiri leta vojne. Z njimi je naš največji arhitekt sledil antični ideji propilej. V njih so vgrajeni kamni iz Sore. Kamniti loki so postavljeni na prstane stebrov. S tem je mojster nakazal še eno starogrško idejo: hišo v hiši, morda nekropolo na stebrih sveta. S srednjim ostrešnim tramom je ta globoko verni graditelj imel ideološke težave pri oblasteh, značilne za tisti čas. Verski nasprotniki najprej niso dovolili, da je v tram vrezan križ. Popustili so, da je s srede križa visela svetilka in križ nekoliko zakrila. Veliki mojster strpnosti in duhovnega življenja pa je tudi nekoliko popustil ... Je že vedel, kaj je smrt in kaj nesmrtnost.«

Tako je ta enkratni spomenik opisal novinar in pisatelj Željko Kozinc. Mi pa sklenimo z ugotovitvijo in predlogom. Ugotovitev: Plečnik na Gorenjskem ni ustvaril katerega od svojih največjih del, zato pa celo vrsto manjših, a ravno tako izjemnih. Predlog: da tudi osebno počastimo spomin na arhitekta tako, da si na kraju samem ogledamo katerega od njegovih gorenjskih del po gornjem spisku. To res lahko storimo.

(Vira: Anka Bulovec, Plečnikova dela na Gorenjskem, Moja Gorenjska, leto 8, št. 1 (marec 2007), str. 12–17, dostopno tudi na: arhiv.gorenjskiglas.si; Željko Kozinc, Loške poti, Modrijan, Ljubljana, 2015, str. 60–61)