Velike spremembe v bančništvu

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 11. januar 2017 / 14:13  

Svet se spreminja, bančni pa še posebej. Če je po slovenski osamosvojitvi (leta 1992) v Sloveniji delovalo 30 bank in 15 hranilnic, ima zdaj dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje finančnih storitev le trinajst bank in tri hranilnice. Pomembne spremembe so se zgodile tudi v času zadnje finančne (bančne) krize, takrat sta prenehali delovati Probanka in Factor banka, Banka Celje se je pripojila k Abanki. Ameriški sklad Apollo je pod okrilje ene banke že združil Novo KBM, Poštno banko Slovenije in KBS banko (nekdanjo Raiffeisen banko) in ob tem napovedal, da želi Nova KBM postati največja banka v Sloveniji, torej tudi večja od NLB. Koncentracije (in lastniških sprememb) pa s tem v bančništvu še ni konec. Naprodaj je večinski paket delnic Gorenjske banke, v četrtek se je končal drugi krog dokapitalizacije Hranilnice Lon, ki bo morda že razkril, kdo naj bi v prihodnje lastniško obvladoval hranilnico. Če evropska komisija ne bo uslišala slovenskega predloga o odlogu prodaje NLB, bo spomladi naprodaj vsaj 25 odstotkov delnic NLB ...

Varčevalci so tudi v kriznih časih in ob velikih pretresih ohranili zaupanje v banke in hranilnice. Še najbolj je to zaupanje zamajal propad Slovenske hranilnice in posojilnice v Kranju v letu 2002, vse kasnejše likvidacije bank in nedavna finančna kriza, v kateri je država odštela milijarde evrov za sanacijo, pa niso zarezale globljih brazgotin v zaupanje do bank. Varčevalci, še zlasti tisti, ki prihranke težko zaslužijo ali že imajo slabe izkušnje z delnicami in drugimi oblikami varčevanja, namreč tudi v razmerah, ko za enoletne vezave dobijo največ 0,5-odstotne obresti, postavljajo varnost pred donosnost in še najprej zaupajo bankam. Po podatkih Banke Slovenije so se vloge gospodinjstev v lanskih prvih devetih mesecih povečale še za 703 milijone evrov, ob ohranjanju nizkih ravni depozitnih obrestnih mer pa se še naprej povečuje delež vpoglednih vlog, ki je septembra lani znašal že 63 odstotkov vseh vlog. Če je za varčevalce to dobro, da imajo denar vsak trenutek »pri roki«, je za banke to lahko veliko likvidnostno tveganje. Denar je namreč plašna ptica in že vsak izreden dogodek lahko povzroči množično dvigovanje denarja z računov. Dokaz za to je ciprska bančna kriza v letu 2013, takrat so vlagatelji tudi v Sloveniji z računov dvignili čez 400 milijonov evrov. V bančništvu se zavedajo tega problema in razmišljajo tudi o ukrepih, s katerimi bi vlagatelje spodbujali k dolgoročnejšemu varčevanju.