Poleg ženskega pevskega zbora Kombinat, ki je slovesnost sklenil s »primorsko himno« Vstala Primorska, so v kulturnem programu, ki ga je povezoval Andrej Kokot, sodelovali orkester Slovenske vojske, baritonist Tone Habjan in harmonikar Nejc Jemc, recitator Miloš Šmid in učenci domače podružnične šole. / Foto: Andrej Tarfila

V uporu smo bili enotni

Druga svetovna vojna se še zlorablja za politične boje, za neke sprave, ki so ljudem nepotrebne. Ti bi bili že zdavnaj spravljeni, če bi se o drugi vojni govorilo pošteno, na osnovi dejstev, je dejal v nedeljo v Dražgošah govornik zgodovinar dr. Martin Premk.

Dražgošani so tudi letos prijazno sprejeli obiskovalce. Na stojnicah so ponujali domače dobrote. Policisti in gasilci iz domačega in sosednjih društev so poskrbeli za varen prihod in odhod udeležencev. Posebnost je bila filatelistična razstava v osnovni šoli, ki jo je priredilo Filatelistično društvo Lovro Košir iz Škofje Loke. V šoli je deloval poštni urad, pošta pa je za to priložnost izdelala poseben žig in ovojnico. Škofjeloški filatelisti priredijo v Dražgošah tako razstavo vsakih pet let, sta povedala predsednik in podpredsednik društva Srečko Beričič in dr. Janez Cerkvenik.

Dražgoše – Kljub hladnemu vremenu se je v nedeljo na proslavi v počastitev 75. obletnice bitke Cankarjevega bataljona na zaključni slovesnosti 60. prireditev Po stezah partizanske Jelovice zbralo blizu 4000 ljudi. Prišli so organizirano z avtobusi, ki so jih tokrat našteli nekaj nad 50, in z osebnimi vozili, blizu 500 pa se jih je udeležilo najzahtevnejših nočnih pohodov s Črnega vrha, kjer je bil letos začetek tradicionalnega pohoda Po poti Cankarjevega bataljona, in iz Železnikov preko Ratitovca v Dražgoše. Na prvem je bilo letos 532 pohodnikov, od katerih jih je prvič šlo na to pot 130, na drugem pa 108. Po mnenju organizatorjev pohodov je bila udeležba nekoliko skromnejša zaradi napovedi zelo hladne in vetrovne noči, dejansko pa sta bila letošnja pohoda zaradi mrzlega in suhega vremena nekaj posebnega.

Osrednja slovesnost je bila opoldne pri osrednjem spomeniku. Začel jo je predsednik organizacijskega komiteja dražgoških prireditev Drago Štefe in pozdrav sklenil z mislijo lanskega govornika, nedavno umrlega akademika Saša Vuge, da so »Dražgoše nesmrtne in da bodo živele, dokler bomo Slovenci«. Pozdrav je namenil predsedniku republike Borutu Pahorju, ministru Dejanu Židanu, nekdanjemu predsedniku republike Milanu Kučanu, častnemu predsedniku borčevske organizacije Janezu Stanovniku in patru Bogdanu Knavsu ter drugim predstavnikom politike. V imenu domačinov in Občine Železnike je izrekel dobrodošlico župan Železnikov Anton Luznar.

Slavnostni govornik je bil zgodovinar dr. Martin Premk, ki je bil tudi med udeleženci nočnega pohoda s Črnega vrha v Dražgoše. V govoru je dejal, da so Dražgoše pojem poguma in trpljenja Slovencev med drugo sveto vojno, in ošvrknil »miselne klečeplaznike« in predstavnike države, ki sprašujejo, zakaj smo se sploh uprli, in zaradi političnih koristi molčijo ob najbolj preprostih dejstvih in resnicah o slovenskem uporu in partizanskem boju.

»Dražgoš se je treba spominjati in jih spoštovati. So nam za zgled, kako je z enotnostjo mogoče zmagovati, ko je najtežje. Danes nekateri, ki zlorabljajo zgodovino v politične namene, govorijo o razdvojenosti Slovencev med vojno. To je laž. Med drugo svetovno vojno je večina Slovencev podpirala Osvobodilno fronto in sovražila naciste in fašiste, vse okupatorje. Samo en odstotek slovenskega prebivalstva se je med drugo svetovno vojno pridružil domobrancem in še ti na območju Ljubljane, če smo natančni, na območju ljubljanske nadškofije. V Sloveniji je potekala vojna enako kot drugje v Evropi. Imeli smo samo zavezniško partizansko vojsko, vsi drugi pa so se borili za Nemce in Italijane, domobranci celo pod neposrednim poveljstvom SS, na Gorenjskem pa pod poveljstvom Gestapa,« je povedal govornik. »Druga svetovna vojna se še vedno zlorablja za politične boje, za neke ljudem nepotrebne sprave. Ljudje bi bili že zdavnaj spravljeni, če bi se o drugi svetovni vojni govorilo pošteno, na osnovi dejstev. Sprave s sejanjem sovraštva in laži ne bo. Partizani sprave, ki bi jih enačila s tistimi, ki so se borili za okupatorja, ne potrebujejo. Dejstva o njihovem boju so jasna. Če kdo, potem naj se sami s seboj spravijo tisti, ki so prisegli Hitlerju, in naj se že enkrat sprijaznijo, da so se borili na strani nacizma. Partizanskega boja in Dražgoš se ne da izbrisati, čeprav si nekateri za to prizadevajo,« je sklenil govor dr. Martin Premk.

Oddajte svoj komentar

Kranj 16°

pretežno jasno
vlažnost: 67 %
veter: SV, hitrost: 4 km/h

9/26

sobota

9/26

nedelja

10/28

ponedeljek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

PRIREDITVE / Škofja Loka, 27. maj 2017

Nina Pušlar pod zvezdami

IZLETI / Brezje, 27. maj 2017

Pohod in tek po Rožnovenski poti

IZLETI / Šenčur, 27. maj 2017

V osrčju dežele terana na Krasu

PRIREDITVE / Preddvor, Jesenice, 27. maj 2017

Za otroke

PRIREDITVE / Lom, 27. maj 2017

Lepšega kraja ni

PREDAVANJA / Škofja Loka, 27. maj 2017

Energija bosanskih piramid

GLASBA / Radovljica, 27. maj 2017

Koncert pevskih zborov

IZLETI / Kranj, 27. maj 2017

Na Jerebičje v Karavankah

 

 
 

 

 
 
 

Perne odhaja v Ljubljano / 20:41, 23. maj

Dr. Perne je bil najboljši kranjski župan.

Uredili varno povezavo za pešce / 15:41, 17. maj

Spostovani gospod zupan,

Ali je ta pespot namenjena samo pescem ali tudi kolesarjem? Bo temu ustrezno tudi oznacena?
V prometu so ...

Pripravite se na čakanje / 21:13, 12. maj

Nerazumem kako to da morajo v karavanskem tunelu vedno nekaj popravljati? Ljubel stoji ze od leta 1944 pa vedno vse deluje! V Avstriji sta d...

Noče spet podoživljati groze / 18:42, 7. maj

Take idiote je treba dozivljensko zapreti, ampak nekje kjer bi moralo za svojo prehrano tudi delati.

Večja varnost ali daljše kolone? / 14:29, 6. maj

Najprej se moramo vprašati ali sploh zmoremo in hočemo nadzorovati shengensko mejo. Če nas bodo bolj skrbeli zastoji in hrvaški turizem se bo shengenska meja prestavila na avstrijsko mejo.

Lastništvo lahko potrdi priča / 22:16, 4. maj

In koliko je star ta ki je ta zakon naredil? V cigavi glavi se je lahko porodila taksna ideja? On starosti pric? Kaj takega se lahko dogaja ...

Konjeniki za Evropo brez meja / 22:05, 4. maj

Kaj nam pomagajo konjeniki za Europo brez meja! Ce nam jo Cmerar zapira ce z bodeco zico in drugacno ograjo! Codno da samo slovenija izvaja ...