Slovenski konjeniki v državi SHS

Besedilo: Jožef Osterman
Kategorija: Zanimivosti / torek, 10. januar 2017 / 16:14  

Slovenska konjenica (3)

Avstro-Ogrska je konec leta 1918 prenehala obstajati. Avstro-ogrski dragonci slovenskega rodu so se priključili vojski generala Rudolfa Maistra, ki je branil severno mejo.

Ob ustanovitvi vojnih okrožij v novonastali državi Srbov, Hrvatov in Slovencev se je poleti leta 1919 mariborski eskadron dragonskega polka št. 5 preimenoval v Konjeniški divizion dravske divizije.

V septembru 1919 je bil mariborski konjeniški polk razformiran in vključen v 8. jugoslovanski konjeniški polk v Čakovec, kamor se je tudi preseli. Tam so dobili tudi nove uniforme sive barve, krojene po bivših srbskih (slika). Prvi eskadron tega polka je bil po dogovoru s slovenskimi politiki sestavljen iz samih slovenskih konjenikov. Od takrat v Sloveniji ni bilo konjeniške garnizije.

Ustavodajna skupščina kraljevine SHS je dne 28. 6. 1921 sprejela t. i. Vidovdansko ustavo, ki je bila tudi razlog, da se je ukinil slovenski konjeniški eskadron v Čakovcu. Od takrat so se vojaški obvezniki, ki so bili rekrutirani v konjeniško enoto, pošiljali v vse konjeniške garnizije po vsej državi. Veliko Slovencev je bilo rekrutiranih tudi v konjeniško gardo v Beograd, kar je za posameznika predstavljalo poseben ponos. Konjeniški gardisti so imeli posebno uniformo, po zgledu madžarskih huzarjev. Na slovenske konjenike, ki so služili vojaški rok v Kraljevini Jugoslaviji, je še živ spomin, kar pričajo tudi ohranjena pisma in fotografije. 

Skoraj vse evropske države so iz dejavnosti bojnih enot izločile konjenico. Konje so uporabljali samo za transport in tovorjenje orožja in streliva v težko dostopne gorske terene. Borbene konjeniške enote ulance pa so še vedno imeli na Poljskem. Septembra 1939 so Nemci napadli Poljsko in s strategijo udarne in okretne enote uporabljali tanke. To vlogo pa so poljski generali še vedno pripisovali konjenici. Zato so na bojišče poslali ulance, oborožene s puškami, kopji in sabljami. Nemški tanki so skoraj izbrisali poljske konjenike z bojišča. To je bila zadnja obupna borba konjenice v Evropi. Tehnika je vse bolj nadomeščala vlogo konj v borbenih enotah in jo sedaj za borbene namene popolnoma nadomestila.