Kozma Ahačič je po rodu Tržičan, kasneje se je družina preselila v Škofjo Loko. Med študijem slovenskega in latinskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti je začel honorarno poučevati latinščino na Gimnaziji Škofja Loka. Danes živi in ustvarja v Ljubljani, zaposlen je na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, kjer je namestnik predstojnika in vodja Sekcije za zgodovino slovenskega jezika. Predava kot izredni profesor, je avtor ter urednik več knjig, v prostem času je pesnik, scenarist, libretist ... / Foto: Tina Dokl

Franov jezikovni portal za vsak dan

»Želeli smo narediti nekaj res dobrega, a smo bili vseeno presenečeni, da je naš portal za svojega vzelo tako veliko ljudi,« o spletnem jezikovnem portalu Fran (www.fran.si) pove njegov idejni oče in urednik izr. prof. dr. Kozma Ahačič. Portal ima v dobrih dveh letih že blizu štirinajst milijonov obiskovalcev. Je enostaven za uporabo, deluje kot Google: vpišete besedo, ki vas zanima, Fran pa sam poišče, v katerih slovarjih bi dobili najustreznejšo informacijo o njej. Več o Franu v pogovoru s Kozmo Ahačičem.

Kozma Ahačič je po rodu Tržičan, do desetega leta je živel v Pristavi pri Tržiču, zatem se je družina preselila v Škofjo Loko. Že med študijem slovenskega in latinskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani je začel honorarno poučevati latinščino na Gimnaziji Škofja Loka. Doktoriral je leta 2007 z nalogo Misel o jeziku in književnosti pri slovenskih protestantskih piscih 16. st. Danes živi v Ljubljani, zaposlen je na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, kjer je namestnik predstojnika in vodja Sekcije za zgodovino slovenskega jezika. Predava kot izredni profesor na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Je avtor ter urednik več knjig, znanstvenih prispevkov, v prostem času je pesnik, scenarist, libretist ...

»Trenutno je na voljo 591.509 geselskih sestavkov, najbolj iskane besede pa so e-knjiga, pokorščina, kikboks in rastlina. Letos bomo tudi prvič v sodelovanju strokovnjakov in uporabnikov izbrali besedo leta. Zanjo lahko glasujete na Zrcalniku, spletnem časopisu ZRC SAZU (zrcalnik.zrc-sazu.si), še do 9. januarja.«

Fran združuje kar 31 slovarjev, slovenistične jezikovne vire in druge portale Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Kako ste ga razvili?

»Osnovna ideja jezikovnega portala Fran je, da lahko vsak obiskovalec, ne da bi karkoli vedel o posameznih slovarjih, brska po vseh temeljnih slovarjih slovenskega jezika hkrati. To pomeni, da vpišemo besedo, ki nas zanima, nato pa dobimo o njej tako rekoč vse podatke, ki nas zanimajo: od osnovnega pomena besede, pravopisnih podatkov, frazeologije, etimologije do narečnih in zgodovinskih besed. Vključenih je tudi vsako leto več terminoloških slovarjev, ki pokrivajo posamezna področja. Hkrati so prek Frana dostopni odgovori iz naših inštitutskih svetovalnic, kjer odgovarjamo ljudem na različna jezikovna vprašanja.«

Ste se pri tem zgledovali po kakem drugem tujem portalu?

»Po svetu sicer tudi obstajajo različni slovarski portali. Naša prednost je, da smo kot Inštitut za slovenski jezik lastniki in avtorji tako rekoč vseh temeljnih slovenskih slovarjev. Takšen portal zato v kakih večjih državah ne bi bil niti mogoč, saj je lastništvo in avtorstvo različnih slovarjev zelo razpršeno. Hkrati je pa res, da smo portal zasnovali čisto na novo glede na potrebe slovenskega uporabnika in da pri sami izvedbi portala nismo sprejemali nobenih kompromisov v smislu, kaj je izvedljivo in kaj ni. Na tak način tudi izkazujemo ljudem hvaležnost za zaupanje, ki nam ga izkazujejo, saj smo del ZRC SAZU, ki je javni zavod. Portal po vsebinski strani združuje delo vseh sodelavcev inštituta, neposredno pa delamo na njem člani uredniškega odbora. Veliko delo sta naredila tudi jezikovnotehnološko podjetje Amebis in oblikovalci iz podjetja Hruška. Zagon projekta pa je financiral naš inštitut s pomočjo naše krovne institucije ZRC SAZU iz sredstev za infrastrukturo.«

Fran je enostaven za uporabo. Ena večjih zadnjih novosti je, da je na njem začel izhajati tudi nov Slovar slovenskega knjižnega jezika – SSKJ 3. Kaj novega prinaša?

»Na SSKJ 3 dela skupina leksikologov, ki v to delo vlagajo zelo veliko energije, znanja in ljubezni do slovarskega dela. Slovar je zasnovan po načelih modernih spletnih slovarjev. Vsa gesla v slovarju so in bodo napisana popolnoma na novo na podlagi dejanske rabe in z upoštevanjem možnosti, ki jih ponuja spletna objava. Uporabnikom so tako na voljo tudi podatki, ki bi v knjižni izdaji zasedli preveč prostora, na primer celotne sklanjatve ali spregatve posamezne besede s podatki o njenem jakostnem in tonemskem naglasu. Gre za »rastoči« slovar, to pomeni, da mu bomo vsako leto dodali nova gesla, skozi leta pa bomo dobili slovar v celoti. Ker je slovar objavljen na Franu, to za uporabnika ni moteče, saj podatke o besedah, ki jih v novem SSKJ 3 še ni, v vmesnem času dobi v drugih slovarjih. Posebnost SSKJ 3 je tudi, da so geslom, pri katerih je to mogoče, dodane tudi informacije o tem, kako določeno besedo kretajo gluhi in naglušni. Slabovidnim in slepim pa je namenjeno branje gesel s pomočjo sintetizatorja govora (kako to zveni, si lahko ogledamo na primer pri geslu kruhovec). Hkrati je posnet tudi izgovor vsake iztočnice, tako da lahko vsakdo preveri, kako se jo v knjižnem jeziku izgovori in naglasi.«

Kakšno soglasje stroke mora imeti neka nova beseda, da se lahko privzame kot beseda, ki je zapisana v SSKJ?

»Stroka skuša do neke mere svetovati, kaj v rabi je pravilno in kaj ne, vendar je za slovaropisce poglaviten kriterij raba. Če opazimo, da se kaka beseda v knjižnih besedilih začne uporabljati v večji meri, jo vključimo v naše slovarje. Slovar, ki je zbral večino takšnih novih besed, je izšel pred leti in se imenuje Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, najnovejše besede pa so opisane v Sprotnem slovarju slovenskega jezika. Vse to je tudi dostopno na jezikovnem portalu Fran, ki prav zato deluje kot nekakšen tezaver slovenskega jezika.«

Vam pride na misel kakšna novejša beseda, ki je opisana na Franu?

»Zanimivo je, da ne gre samo za nove besede, ampak tudi za »stare« besede, ki so dobile nov pomen, ker opisujejo kako novo stvarnost, na primer tablica za majhen prenosni računalnik, ki ga upravljamo prek ekrana na dotik, ali malo starejša (računalniška) miška. Ni namreč nujno, da je beseda nova, kadar želimo opisati nekaj novega v svoji okolici. Kadar besede prevzemamo v slovenščini iz tujega jezika, danes predvsem iz angleščine, pa je pomembno, da jih v čim večji meri prilagodimo zakonitostim slovenskega jezika. Ena takih besed je na primer selfi, ki smo jo sprva prevzeli citatno kot selfie, zdaj pa se vse bolj uveljavlja poslovenjeni zapis selfi, saj ga je v zapisanem jeziku lažje sklanjati. Nekatere takšne nove besede takoj poslovenimo, to se je zgodilo s tablico, ki ji nihče ne reče »tablet«, nekatere pa enostavno sprejmemo iz tujega jezika – tudi če si jezikoslovci želimo, da bi jim našli slovensko ustreznico. Na to nekega neposrednega vpliva jezikoslovci nimamo.«

Omenili ste že jezikovno svetovalnico. Kako deluje?

»Na inštitutu imamo dve svetovalnici, jezikovno in pa bolj specifično strokovno usmerjeno terminološko. Jezikovno svetovalnico je vzpostavila dr. Helena Dobrovoljc. Letos je bila v celoti prenovljena in temelji na zelo preprostem načelu, da strokovnjaki z inštituta odgovorijo na vsako vprašanje, na katero ljudje ne najdejo odgovora na podlagi naših priročnikov.«

Lahko navedete kak tak primer?

»Lahko kar pogledamo: zadnje vprašanje je bilo, kako se pravilno zapiše besedna zveza videno – kupljeno. Naši strokovnjaki so vprašanje premislili in pripravili utemeljeno rešitev. Pri odgovorih v terminološki svetovalnici pa se pri oblikovanju dokončnega odgovora večkrat posvetujejo tudi s strokovnjaki na določenem področju.«

Z idejo jezikovnega portala Fran ste na Valu 202 postali tudi ime meseca in se uvrstili med kandidate za ime leta. Kje so še opazili in nagradili vaše delo?

»Fran je bil predstavljen kot zgleden projekt v okviru akcije Odlični v znanosti Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Nam pa več kot nagrade dejansko pomeni to, da ga vsak dan uporablja več ljudi. Zanimivo je, da je portal naletel na zelo dobre odzive tudi v tujini. Mnogi nas že sprašujejo, ali se po njem lahko zgledujejo, ali bi jim dali kak nasvet. Tudi zato je portal na voljo tudi v angleščini. Želeli smo narediti nekaj res dobrega, a smo bili vseeno presenečeni, da je naš portal za svojega vzelo tako veliko ljudi. Mene osebno najbolj veseli to, da je Fran uporaben tudi za učence in dijake, ki ga lahko uporabljajo na svojem pametnem telefonu: učitelji nam velikokrat sporočijo, da je Fran postal v njihovem razredu nekaj samoumevnega. In kaj je lepšega kot videti mlade, ki na pametnih telefonih uporabljajo slovarje. Ki sprejmejo rabo slovarjev kot del svojega vsakdanjika. Hkrati pa je portal primeren tudi za vse druge, ki jih zanima jezik, za raziskave, za strokovnjake. Tako za srednješolca kot za akademika. Ravno letos smo še posodobili možnosti zahtevnega iskanja, hkrati pa še olajšali enostavno iskanje. Na Franu tako lahko zelo preprosto najdemo tudi odgovore na zelo zapletena vprašanja.«

In kakšno prihodnost ima Fran?

»Glede na odziv obiskovalcev ima svetlo prihodnost, kar se tiče financ, pa bolj beraško. Za zdaj nam država še ni šla na roko, in če se ne bo nič spremenilo, se lahko zgodi celo, da bomo morali portal začasno zapreti.«

Oddajte svoj komentar

Kranj 12°

delno oblačno
vlažnost: 94 %
veter: J, hitrost: 4 km/h

10/25

torek

12/25

sreda

10/23

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

IZLETI / Kranj, 23. maj 2017

Kolesarski izlet

PRIREDITVE / Gorenjska, 23. maj 2017

Medgeneracijske prireditve

PRIREDITVE / Škofja Loka, 23. maj 2017

Študijski krožek Pomembne Ločanke

OBVESTILA / Kranj, 23. maj 2017

Skrb za bližnjega s težavami v duševnem zdravju

OBVESTILA / Vrhnika, 23. maj 2017

Spodbujanje razvoja lokalne kulturne politike

IZLETI / Preddvor, 23. maj 2017

Pohod na Stari vrh

PRIREDITVE / Jesenice, 23. maj 2017

Muzejski večer

IZLETI / Kranj, 24. maj 2017

V Strunjan

 

 
 

 

 
 
 

Uredili varno povezavo za pešce / 15:41, 17. maj

Spostovani gospod zupan,

Ali je ta pespot namenjena samo pescem ali tudi kolesarjem? Bo temu ustrezno tudi oznacena?
V prometu so ...

Pripravite se na čakanje / 21:13, 12. maj

Nerazumem kako to da morajo v karavanskem tunelu vedno nekaj popravljati? Ljubel stoji ze od leta 1944 pa vedno vse deluje! V Avstriji sta d...

Noče spet podoživljati groze / 18:42, 7. maj

Take idiote je treba dozivljensko zapreti, ampak nekje kjer bi moralo za svojo prehrano tudi delati.

Večja varnost ali daljše kolone? / 14:29, 6. maj

Najprej se moramo vprašati ali sploh zmoremo in hočemo nadzorovati shengensko mejo. Če nas bodo bolj skrbeli zastoji in hrvaški turizem se bo shengenska meja prestavila na avstrijsko mejo.

Lastništvo lahko potrdi priča / 22:16, 4. maj

In koliko je star ta ki je ta zakon naredil? V cigavi glavi se je lahko porodila taksna ideja? On starosti pric? Kaj takega se lahko dogaja ...

Konjeniki za Evropo brez meja / 22:05, 4. maj

Kaj nam pomagajo konjeniki za Europo brez meja! Ce nam jo Cmerar zapira ce z bodeco zico in drugacno ograjo! Codno da samo slovenija izvaja ...

Nesreče motoristov in mopedistov / 21:54, 4. maj

Vse je vredu da opisujete nesrece z motorji! Ampak zakaj vsi vedno krivite Motoriste? Kajti jaz sem 90% na Motorju, in moram rec da ce nebi ...