Zaporne kazni za gojitelje konoplje

Besedilo: Andraž Sodja
Kategorija: Zgornja Gorenjska / sobota, 7. januar 2017 / 13:57  

Na kranjskem sodišču se je v četrtek končalo sojenje četverici, obtoženi hudodelskega združevanja zaradi proizvodnje in prometa s konopljo. Tri so obsodili na zapor, eden je prejel pogojno kazen.

Kranj – V četrtek je sodnica Milena Turuk na Okrožnem sodišču v Kranju razglasila sodbo še preostali četverici od skupno sedemnajstih obtoženih za domnevno preprodajo in proizvod­njo konoplje in hašiševega olja ter hudodelsko združevanje. Sodnica je Danijela Oseta obsodila na tri leta in šest mesecev, Anesa Dukića na tri leta, Matjaža Smolinskyja na leto in devet mesecev zapora, Uga Grbca pa na leto dni pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let, podaljšala pa jim je tudi pripore oziroma hišne pripore. Tožilka Nadja Gasser, ki je sicer za Oseta in Dukiča zahtevala pet let oziroma pet let in šest mesecev zapora, za Smolinskyja tri leta in dva meseca ter za Grbca leto in šest mesecev zapora, je že napovedala pritožbo, ravno tako tudi Osetov zagovornik Aljoša Drobnič, ostali zagovorniki pa se bodo o morebitni pritožbi odločili po posvetu s strankami. Večina soobtoženih, tudi domnevni kolovodja Martin Bohnec, je sicer krivdo priznala že pred časom in se s tožilstvom pogodila za milejšo kazen.

Obtoženi so bili nad izrečenimi kaznimi presenečeni, ravno tako tudi njihovi zagovorniki. Kot je poudaril Anes Dukič, so jim bile dosojene višje kazni kot pa sostorilcema za umor učitelja v Nomenju in drugim za bis­tveno hujša kazniva dejanja. Poudarili so, da so jim skupaj z ostalimi obtoženimi očitali hudodelsko združevanje, ki pa ga ni bilo, saj niso ničesar delali skupaj.

Odločno so zavrnili tudi očitke, da naj bi bila njihova trgovina z mamili mednarodna, saj so sadike konoplje povsem legalno kupili v Avstriji.

Zadeva sega v oktober 2015, ko so kriminalisti za 159 kaznivih dejanj ovadili kar 33 oseb, ki naj bi v več letih pridelale in prodale več sto kilogramov konoplje in njenih proizvodov. Sojenje, ki se je začelo novembra lani, je temeljilo na vrsti prič in telefonskih prisluhov, kot zadnjega pa so minuli torek zaslišali še domnevnega vodjo združbe Martina Bohneca, ki je oktobra priznal krivdo in sprejel štiriletno zaporno kazen in plačilo 44.700 evrov, pridobljenih iz kriminalnih dejanj. Kljub temu je na zaslišanju večkrat poudaril, da je celoten postopek absurden, da osemdeset odstotkov obtožnice ne drži: »To je totalni absurd. Ta dogovor nič ne razjasni. Nič se ne razjasni, pride odvetnik do tebe – šest let, ali boš podpisal, potem ti ponudijo pet, štiri ... Poslušam svojega odvetnika, saj ima več v glavi kot jaz. Zaupal sem mu, saj sem ga zato tudi plačal in zato sem podpisal.« Kot je še dodal, so absurdni predvsem očitki o delovanju v hudodelski združbi: »V Avstriji so trgovine, kjer se sadike konoplje prosto kupijo, v Sloveniji smo pač še za luno in tako se nam tudi sodi.« Poudaril je tudi, da visoke denarne kazni ne bo mogel legalno odplačati, zato ga država spet sili v kriminal.

Tožilka Nadja Gasser je v zaključni besedi ocenila, da so kazniva dejanja dovolj dobro dokazana, tudi hudodelsko združevanje. Poudarila je, so se obtoženi med seboj dogovarjali glede števila naročenih sadik, prevoza in vzdrževanja nasadov, vzpostavljena pa je bila tudi mreža odjemalcev. Kot je še dejala, je šlo za težja kazniva dejanja. Ob tem je navedbe obrambe, da gre za nenevarno drogo, označila za brezpredmetne, enako tudi zatrjevanja o zdravilni vrednosti konoplje.

Odvetniki so navedbe tožilke odločno zavrnili, saj je večina obtoženih konopljo po njihovih navedbah uporabljala za lajšanje zdravstvenih težav, Smolinsky na primer za zdravljenje bipolarne motnje. Kot je dejal Mitja Sever, zagovornik Anesa Dukiča, primer bremenijo številne težave, med drugim nejasne količine konoplje, saj naj bi bile vštete kar cele rastline, ne le njihovi uporabni deli. Poleg tega so bili nakupi v Avstriji legalni, zato kot nepotrebno ocenjuje širitev čez mejo, kot problematično pa je označil tudi določitev hudodelske združbe, saj sploh ni razmejitve, ki bi njihovo vlogo obravnavala kot pomoč ali sostorilstvo: »Če je odločilni prispevek to, da je včasih vzel s seboj lopato, potem res ne vem,« je dejal.