V Stari Fužini so otepali Luka, Urban, Matic, Jan, Blaž, dva Žana, Nik, Jaka, Klemen, še tretji Žan in »muzikontar« Janko. / Foto: Tina Dokl

Prinašajo srečo in blagoslov

Otepanje je stara bohinjska šega, ko se mladi fantje med božičem in novim letom odpravijo po hišah in s seboj prinašajo dobre želje za novo leto. V Stari Fužini jih je na skoraj dvesto vrat potrkalo dvanajst.

V začetku decembra so v Centru TNP Bohinj v Stari Fužini odprli razstavo o otepovcih. Razstavili so kostume fužinarskih otepovcev, zavrteli kratke dokumentarne filme, ki so bili o otepanju posneti v preteklosti, pripravili pa so tudi pogovor o tem edinstvenem decembrskem običaju v Zgornji Bohinjski dolini. Kot so zapisali, bo razstava kostumov v centru na ogled v decembru in januarju, razen 26. in 27. decembra. Zakaj? Ker so vsako leto na Štefana dan seveda v uporabi.

Ni treba preveč napenjati ušes, da bi tega dne sredi popoldneva v Stari Fužini slišali glasne kravje zvonce, ki vam bodo izdali, v katerem delu vasi se tisti trenutek nahajajo otepovci. »Spodaj pri sosedih so,« s fotografinjo izveva pri hiši, mimo katere je tik pred tem v polmraku švignila srednje velika postava v ovčjem kožuhu. Vstopiva za njimi, h Krevsovim, kot je pri hiši domače ime. Pozdravi nas gostitelj Igor Kuštrin: »Vsako leto pridejo, ne glede na to, kakšno vreme je. Zdaj so še bolj na začetku vasi, danes jih še dolga čaka.« Zato mlade fante potem, ko sprejmejo njihova voščila in dobre želje za prihodnje leto in se jim zanje oddolžijo s prispevkom, povabijo še k mizi ob peči in jim postrežejo s hrano in pijačo. Ker imajo s seboj harmonikarja, ta eno ureže. »Ko pride polnoč, ko gorijo le še sveče ...« naprej zapoje na videz najbolj razposajeni med njimi, Matic po imenu, kot izvem kasneje. A ne ostanejo dolgo, na vrsti je naslednja hiša na oni strani ceste.

Vedno so se maskirali le moški

Otepanje je stara bohinjska šega, ki se je ohranila še iz predkrščanskih časov. Obhod našemljenih fantov v času med božičem in novim letom se je v Sloveniji v taki obliki ohranil samo v Bohinju. »Velja pravilo, da skupino otepovcev sestavljajo mladi fantje, ki so zreli za vojake in niso poročeni, torej je otepanje izrazito fantovska – moška stvar,« pove muzejska svetovalka Marija Ogrin iz Zavoda za kulturo, izobraževanje in turizem Arheo Alpe iz Bohinjske Bistrice. Ogrinova, po stroki arheologinja, dodaja: »Kot piše Niko Kuret v knjigi O nosivcih slovenskih šemskih običajev, je bila maska do časa renesanse izključno pravica moškega, ki si jo je lastil že prazgodovinski lovec. Študije kažejo, da so bile tajne moške zveze znane že v antičnem svetu. Člani moških zvez so gojili kult mrtvih in kult rodovitnosti v določenih časih leta, ker so verjeli, da se v tem času vračajo mrtvi. Prav v času dvanajsterih noči, ob zimskem sončnem obratu, ko je noč najdaljša v letu, se duše rajnikov v podobi našemljenih mladeničev – otepovcev vračajo. Z maskiranjem si moški oziroma fantje opuščajo svojo individualnost, saj bi se duše rajnikov rade maščevale, bile nasilne, vendar pa nasprotno prinašajo v hišo srečo in blagoslov.«

Fantovske družbe, kot so otepovci, so tako ohranjale starodavno izročilo, ki je stoletja, verjetno tisočletja prehajalo iz roda v rod. Ohranile so se tudi živalske podobe mask, kot na primer lik žaklja z gamsovimi rogovi. Otepovci so sicer oblečeni v kožuhe iz ovčje kože, večina izmed njih ima na glavah maske. Kdo bi vedel, ali drži tista, koder pri mladih na domačiji dlje časa ni bilo otrok, da so otepovci plesali z gospodinjo, čez devet mesecev pa se ni vedelo, kdo je bil, saj so bili zamaskirani. Rod pa je v družini vseeno šel naprej.

Otepa se ob vsakem vremenu

Kakšna je pravzaprav otepovska druščina. Kot rečeno: vanjo sodijo le neporočeni fantje, a dovolj stari, da so godni za vojsko. Kdaj pa kdaj je bil zraven tudi kakšen oženjen. Menda so že pred mnogimi leti kdaj naokrog otepali tudi starejši, ker mlajših ni bilo. Da tradicija ne zamre. Letošnji fužinarski otepovci, enajst se jih je zbralo, so bili v povprečju stari okrog osemnajst let. Dvanajsti, edini s prstanom, je bil harmonikar Janko, ki že več kot deset let na štefanovo s harmoniko spremlja otepovce od hiše do hiše. »Vsi fantje so iz Stare Fužine. Starejši poskrbimo, da zberemo mlajše, neporočene fante, da se tradicija nadaljuje. Zlasti starejši prebivalci vasi jih vsako leto pričakujejo in bi bili užaljeni, če jih ne bi bilo,« pove Jani Smukavec, ki zadnja leta pomaga organizirati skupino otepovcev. Pred tem, ko še ni bil poročen, je bil več kot deset let tudi sam med njimi. Spominja se, da so na štefanovo otepali vsako leto, ne glede na vreme. »Bilo je leto, ko je najprej deževalo, nam namočilo kožuhe, potem je začelo snežiti, nakar je padlo še pod ničlo in smo bili kot ledene kocke.«

Vloge med otepovci si fantje razdelijo glede na starost in zaupanje. Običajno je mer (župan) tisti, ki je velik in močan, in gre vedno naprej. Za njim je muzikontar, sledita tisti z žakljem pa baba, ki je največkrat fant, ki je bolj sramežljivega značaja. Če mer popisuje darove, jih naslednji spravlja v žakelj, baba pa v košaro. Po navadi so to klobase, jajca, kakšna steklenica žganega ali vina, zdaj vedno bolj pogosto denar. Tam, kjer jim nihče ne odpre vrat, nanje s kredo narišejo klobaso. »Velikokrat pa odtehtajo tudi lepe želje,« pove muzikontar Janko in doda, da zapojejo kakšno narodno, čeprav jih današnja mladina ne zna ravno veliko. Otepovci v stari Fužini vsako leto obiščejo kakih dvesto domov. »Letos smo začeli že pred eno popoldan in upam, da bomo do konca prišli okrog desete. Že po tradiciji se potem zberemo v gostilni pri Mihovcu, kjer nam skuhajo klobase in se še malo poveselimo,« še pove Janko.

Prav tako na štefanovo otepajo v Studorju, medtem ko je za silvestrovo otepanje v navadi v Srednji vasi, Češnjici in Jereki. Da bodo naslednji dan otepali še po nekaterih hotelih, ki v zadnjem času prav tako pričakujejo njihov obisk, ki je seveda zanimiv tudi za obiskovalce, še dodaja Smukavec. Marija Ogrin je prepričana, da se prav z ohranjanjem takih starih običajev, tudi v časih, ki niso bili najbolj naklonjeni temu – v času po drugi svetovni vojni, kaže tudi trdnost Bohinjcev. »Domačini vsako leto pričakujejo otepovce na svojih domovih in jim ne bi bilo prav, če bi se ta navada opustila. Tudi Občina Bohinj je v proračunu za leto 2017 namenila nekaj sredstev za nove otepovske kožuhe in ohranjanje starih,« dodaja Marija Ogrin, hkrati pa je prepričana, da bi morali za stare kožuhe, maske urediti prostor v Bohinjki – Centru TNP Stara Fužina in postavili stalno razstavo, kar si zagotovi bohinjski otepovci zaslužijo.

Oddajte svoj komentar

Kranj 2°

pretežno jasno
vlažnost: 95 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

-6/7

sobota

-10/6

nedelja

-7/6

ponedeljek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

IZLETI / Šenčur, 27. januar 2024

S cvičkom med vinogradi

GLEDALIŠČE / Slovenski Javornik, 27. januar 2024

Jutri začnem

GLEDALIŠČE / Križe, 27. januar 2024

Drama Hodnik

PRIREDITVE / Kranj, 30. januar 2024

O slikanici in drugih knjigah Nataše Rupena

IZLETI / Kranj, 1. februar 2024

Planinsko-pohodniški izlet DU Kranj

IZLETI / Kranj, 3. februar 2024

Na Lepenatko

IZLETI / Kranj, 15. marec 2024

Pohodna Andaluzija

 

 
 

 

 
 
 

Predstavili največje projekte / 08:40, 26. januar

O širitvi OŠ Antone Janše še vedno nič. Pozabljeni od občine in sveta. Prejšnje in sedanje vodstvo OŠ ni sposobno zlobirati prepotrebno širitev šole.

Največ kršitev v Mavčičah / 07:57, 24. januar

Merilno mesto v Stražišču (Škofjeloška) je namenjeno le in zgolj inkasantstvu. Lokalna skupnost si že leta prizadeva za ureditev krožišča na...

Volk v dolini Kokre / 14:09, 23. januar

V gozdu oz. divjini je volk avtohtona vrsta, koza ali ovca pač ne..

V Dražgošah poziv k miru / 14:02, 23. januar

Ne podpiram ne komonistov ne domobrancev, je pa vedno bolj jasno, da so že takrat za vsem stali židje..
Moše Pijade, Kardelj, Rupnik itd..

Razpis za stanovanja predvidoma spomladi / 13:54, 23. januar

Dežman, podatki o priseljevanju po obdobjiih so dostopni na spletu, javno!
Sicer pa ja, reakcija tipičnega SDS betonerja..Šiptar nikoli nič kriv ker, kOmOnisti, mediji, Srbi, Kučan..

V Dražgošah poziv k miru / 11:07, 22. januar

Zgodovinar Premk pravi, da so revolucionarji zmagali v Dražgošah, ker jih Nemci niso ujeli. Njegova izjava v oddaji na Planet TV. Zato v Dra...

V Dražgošah poziv k miru / 10:14, 22. januar

1. Okupacoija je pravno stanje na kakem ozemlju, ki ga je tuja država, navadno z bojem, spravila pod svojo oblast"(Fran) Oktobra 1940 v Zagr...