Velik napredek v petindvajsetih letih

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 26. december 2016 / 11:05  

V petindvajsetih letih, kolikor časa v Sloveniji deluje Društvo rejcev goved črno-bele pasme, so rejci tovrstne pasme goved dosegli velik napredek.

Rodica – Kot je na nedavnem jubilejnem občnem zboru ob 25-obletnici društva v prostorih biotehniške fakultete na Rodici povedala strokovna vodja društva dr. Marija Klopčič, se je v Sloveniji število črno-belih krav molznic v obdobju 1990–2015 povečalo s 14.651 na 36.001, povprečna mlečnost kontroliranih črno-belih krav v standardni laktaciji pa se je v tem obdobju zvišala s 5489 na 7535 kilogramov. Obdobje med dvema telitvama se je v nasprotju z rejskimi cilji celo podaljšalo, življenjska mlečnost črno-belih krav pa se je zvišala. Medtem ko je leta 2000 povprečna mlečnost iz črede izločenih krav znašala 22.382 kilogramov, je bilo lani to povprečje 25.591 kilogramov. Doslej je življenjsko mlečnost 100.000 kilogramov mleka preseglo 95 krav, od tega je bilo 70 krav potomk slovenskih bikov in 25 krav potomk tujih bikov.

Društvo, ki je priznana rejska organizacija za črno-belo pasmo v Sloveniji, je v 25 letih odigralo pomembno vlogo pri povezovanju in pri strokovnem izobraževanju rejcev. Kot je povedal predsednik društva Gašper Napotnik, so v tem obdobju organizirali pet državnih razstav – po dve v Kranju in v Komendi ter eno v Ljubljani, na zadnji, ki je bila predlani v Komendi, je sodelovalo 118 krav, telic in telet. Z najboljšimi črno-belimi kravami so sodelovali na treh evropskih razstavah – v Italiji, Švici in Franciji, pripravili so štiri mednarodne šole mladih rejcev, mladi rejci so sodelovali tudi na mednarodnih tekmovanjih.

Slovesnosti ob jubileju društva so se udeležili številni gostje, med njimi državna sekretarka za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša, ki je povedala, da so (bodo) mlečne kmetije v Sloveniji letos dobile okrog 62 milijonov evrov denarja – neposrednih in okoljskih plačil, plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, plačil za pašo in drugih plačil. V novem programskem obdobju razvoja podeželja je za investicijske podpore na »mlečnih kmetijah« na razpolago okoli deset milijonov evrov na leto, za izboljšanje razmer v prireji mleka pa so sprejeli še nekaj drugih ukrepov. Kmetije, ki po občutnem znižanju odkupne cene mleka težko odplačujejo posojila za vlaganja, so lahko pri »ribniškem skladu« najele ugodnejše posojilo za plačilo bančnega kredita, zanimanje za najem posojila je bilo veliko, zato se ministrstvo dogovarja s skladom še o dodatnem denarju za to pa tudi o razpisu za najem posojila za nakup kmetijskih zemljišč. »V prireji mleka smo v 25 letih dosegli velik tehnološki napredek, povsem pa smo »pogrnili« pri poslovnem povezovanju. Pri nas se še štirje prodajalci mleka v Italijo ne morejo dogovoriti in si medsebojno konkurirajo,« je ugotavljal Branko Ravnik, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki je prepričan, da je mlečno krizo možno preživeti le s skupnim nastopom in z izdelki z visoko dodano vrednostjo. »Najbolj me žalosti prodaja surovega mleka v Italijo, kjer pa se hvalijo, da iz našega mleka delajo najboljše sire na svetu,« je dejal dr. Jože Osterc, prvi kmetijski minister v vladi samostojne Slovenije.