Tone Kralj in prostor meje

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 26. december 2016 / 11:18  

»In tako lahko v številnih primorskih cerkvah, ki jih je v času med obema vojnama in med drugo svetovno vojno poslikal Tone Kralj, še danes ugledamo karikirane in spačene obraze Benita Mussolinija, Adolfa Hitlerja ali npr. ikone fašističnega režima, kot je bil fašistični politik in pesnik Gabriele D'Annunzio. Obrazov ni vedno lahko prepoznati, saj včasih celo prehajajo drug v drugega, nenadoma jim zrastejo lasje ali brada, na isti poslikavi je v dveh likih upodobljena ista oseba itd. Po nalogu in za račun naročnikov, članov Tajne krščanskosocialne organizacije in Zbora svečenikov svetega Pavla, je Tone Kralj poslikal skoraj petdeset primorskih cerkva. Takih z delno poslikavo ali posameznimi njegovimi deli, slikami, kipi ali mozaiki pa je na Primorskem še dosti več. Značilnost teh poslikav je vanje vtihotapljena, prikrita, a očitna ideološka markacija prostora s slovenstvom, skrita med cerkveno poslikavo. To so motivi, ki se nanašajo na slovensko in jugoslovansko tradicijo, slovenske narodne barve, slovanska svetnika Ciril in Metod, Marija v slovenskih narodnih barvah kot zaščitnica Slovencev in slovenstva itd. Na drugi strani nastopajo razbojniki v barvah italijanske trobojnice, drhal z desnico, iztegnjeno v fašistični pozdrav (saluto romano), vidne osebnosti fašističnega režima v vlogah biblijskih negativcev itd. Verski motivi se prepletajo z nacionalnimi simboli, upodobljeni pa so z izvirno, Kralju lastno ironijo, provokativnostjo, grotesko, a hkrati s povsem nedvoumno sporočilnostjo.« (Str. 42–43)

Kakšen pogumen slikar je bil Tone Kralj! V letih, ko je bila slovenščina kot javni jezik prepovedana, je v primorskih cerkvah onstran rapalske meje v svojih cerkvenih poslikavah uprizarjal prave likovne diverzije proti fašizmu. Spomnim se, kako smo se med vrnitvijo z neke ture že pred desetletji ustavili v vasi Soča pod Trento. In v cerkvi videli podobo nadangela Mihaela, oblečenega v slovenske narodne barve, kako pohodi kačo, ta pa ima povsem prepoznavni obraz Duceja … V tej izjemni monografiji zgodovinarja Egona Pelikana imamo zbrano izbrano od tistega, kar je Kralj ustvaril v cerkvah od Prema (1921) do Vrtojbe (1956/1957). V slednji je svojo predrznost izkazal tudi proti novemu režimu. Med največjimi grešniki je poleg Hitlerja naslikal tudi Marxa in Stalina … Predlog: pozimi to knjigo preberimo, potem pa si vsaj nekatera dela oglejmo na kraju samem in tako duhovno oplemenitimo svoj turizem.