O dokončnem slovesu sedežnice

Kategorija: Pisma bralcev / četrtek, 15. december 2016 / 16:21  

Letošnje poletje se je poslavljalo. Bil je čudovit zgodnjejesenski dan. Sedela sva pred propadajočo kočo na Črnem vrhu in občudovala Julijce, ki so se dvigovali pred nama, in obujala spomine na mlada leta, ko sva velikokrat smučala na Španovem vrhu. Bila sva srečna, da živiva v tako lepi deželi. Ko sva se vračala domov, sva v vasi zaman iskala lokal, kjer bi popila kavo. In to v vasi, ki je ena najbolj slikovitih gorskih vasi v Sloveniji. Kot bi vse izumrlo. Na poti domov naju je pozdravljala le slikovita silhueta vasi z baročno cerkvijo sv. Križa in mogočna Golica. Mimo praznega parkirišča pri sedežnici sva se po razpadajoči cesti odpeljala proti domu.

Pred nekaj dnevi sem v Gorenjskem glasu prebral članek o zaustavitvi obratovanja in razgradnji sedežnice, o čemer naj bi glasovali občinski svetniki. Bil sem prizadet. Z nostalgijo sem se spomnil na dneve svoje mladosti, ki sem jih preživljal tam. Nisem tudi mogel razumeti, kako da se jeseniška občina odpoveduje takemu naravnemu biseru, ki je v bistvu edina turistična destinacija, ki jo občina ima. Razgradnja žičnice bi po mojem tudi v simboličnem smislu pomenila zavoro za razvoj turizma v Planini pod Golico.

Pred kratkim sem govoril z gospo, ki je promovirala Slovenijo na turistični borzi v Skandinaviji. Pripovedovala je, kako so obiskovalce turističnega sejma zanimale samo kolesarske in pohodne poti v Sloveniji. To je trend modernega turizma in če prištejemo še Slovenijo kot varno državo, se nam najbrž v prihodnosti ne bo treba bati, da k nam ne bo turistov. Ker menim, da imamo za novi trend turizma na Gorenjskem odlične pogoje, pozivam jeseniške občinske svetnike, da o dokončnem slovesu sedežnice dobro premislijo, in če trenutno ni denarja za obratovanje, naj zaustavijo razgradnjo sedežnice, kajti nekoč se bo morda našel pogumen podjetnik, kot je to Egon Kepic, ki ima okrepčevalnico na Španovem vrhu, da bo sledil modernim turističnim tokovom in obnovil žičnico. Obnovljena sedežnica, ki bi delovala vse leto, bi pomenila začetek neke nove dobe za jeseniški turizem. Številne gozdne ceste od Valvazorja, preko Križevca do Savskih jam bi bile raj za gorske kolesarje, še številnejše pešpoti bi privabile pohodnike. Tudi kulturna spomenika baročna cerkev sv. Križa in Savske jame sta vredna ogleda in še marsikaj, kar zanima modernega turista, bi se našlo. Če se bodo svetniki odločili, da sedežnica ostane in da bodo tudi sicer obudili turizem v Planini pod Golico, jim za začetek predlagam, da v proračunu namenijo denar za preplastitev in ureditev ceste od Prihodov do vasi. Ko je zgrajena infrastruktura, se potem največkrat vse odvija samo od sebe.

Avgust Mencinger, Radovljica