Od olja na platnu do stripa

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / četrtek, 8. december 2016 / 08:08  

V Galeriji Prešernove hiše v Kranju je na ogled dokumentarna likovna razstava Pripovedni prizori iz Prešernovega življenja.

Kranj – Ob obletnici rojstva dr. Franceta Prešerna v Gorenjskem muzeju že po tradiciji pripravijo razstavo, povezano s pesnikom. Letos si lahko zabeležimo tudi, da je minilo 170 let, odkar je Prešeren prišel v Kranj, kjer je odprl odvetniško pisarno. Dokumentarna likovna razstava, ki jo je pripravil ddr. Damir Globočnik, predstavlja prizore iz pesnikovega življenja, kot so ga videli nekateri slovenski likovni ustvarjalci v različnih zgodovinskih obdobjih. Avtor razstave za pripovedne prizore označuje likovna dela v različnih tehnikah, ki govorijo o pesnikovem življenju, so oprema k različnim izdajam njegove poezije ali pa so samostojna likovna dela. Tokrat jim sledimo nekje od začetka prejšnjega stoletja naprej. »Avtorjev tokrat predstavljenih Prešernovih podob, kot so Elko Justin, Miha Maleš, Hinko Smrekar, ki so Prešernov lik upodabljali že v tridesetih letih prejšnjega stoletja, skorajda ne bi mogli pogrešiti. Po drugi svetovni vojni je bilo avtorjev več, zato sem se moral nekoliko omejiti. Tako sem predvsem gledal na to, da predstavim različne sloge in likovne pristope, mogoče celo nekoliko sodobnejše, ilustratorske,« je povedal Damir Globočnik, ki je nekaj poudarka dal tudi na likovnike iz Kranja, kjer je pomen Prešerna še toliko močneje vplival na intenzivnost upodabljanja. Tako je na ogled zanimivo olje na platnu z motivom Prešerna na sprehodu na Gašteju Marjana Belca, ki je sliko podaril muzeju, medtem ko je Andrej Štular v Prešernovi zgodbi začutil možnost za izražanje v stripu.

Ob omenjenih so na ogled tudi dela Marije Pregelj, Ivana Vavpotiča, Milana Bizovičarja, Dunje Kofler, Maksima Gasparija, Saše Šantla … Med njimi so tako reprodukcije kot originalna dela. Velik del jih je iz zapuščine Mihe Maleša, ki jih je za razstavo posodila njegova hči Travica Maleš Grešak. Maleša posebej omenja tudi sogovornik: »Maleš je bil eden od avtorjev, ki so bili neločljivo prepleteni s Prešernom. Po mnenju dobršnega dela likovne kritike bi bil Maleš najprimernejši za ilustratorja Prešernovih pesmi, ker ima na splošno zelo lirično, melodiozno črto. Slikar Ivan Vavpotič, ki je bil prav tako Kamničan, ga je imenoval slikajoči pesnik. Maleš je z grafikami opremil Sonetni venec, načrtoval pa je še ilustracije za šest knjižic žepnega formata, namenjenih prvim šestim pesmim v Poezijah. Tri je izdal, preostale tri dokončal, a niso izšle zaradi izbruha vojne. Imel je dobre stike z vodilnimi slovenskimi likovnimi ustvarjalci pa tudi prijatelje s študija v Pragi, zato je uspel zbrati kar precej del na temo Prešerna.«

Ob originalnih delih so nekatere upodobitve Prešerna in njegovega življenja predstavljene tudi kot reprodukcije na panojih. Na njih so predstavljeni posamezni avtorji in konteksti, v katerih so dela nastala, za grafično oblikovanje pa je poskrbela Barbara Bogataj Kokalj. »Nekoč so se likovniki samoiniciativno odločali za upodabljanje pesnika in njegovih pesmi, danes ta ni več v središču njihove pozornosti. Običajno se prebudijo ob kakšnih obletnicah ali dogodkih, povezanih s Prešernom, in potem znova nastajajo upodobitve v nekem drugem času ter so kot take znova zelo zanimive,« še dodaja ddr. Damir Globočnik.