Pravobranilstvo je tožbo založilo

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / ponedeljek, 5. december 2016 / 08:11  

Državno pravobranilstvo pojasnjuje, da so tožbo kranjskega Infohipa, ki je letos prejel 3,5 milijona evrov odškodnine zaradi počasnega sojenja, na poti iz njihove sprejemne pisarne nepojasnjeno izgubili.

Kranj – Državni pravobranilec ni vložil odgovora na tožbo podjetja Infohip zaradi sojenja v nerazumnem roku, ker je sploh ni prejel, so prejšnji teden pojasnili na državnem pravobranilstvu, kjer pa ne znajo razložiti, kje na poti od sprejemne pisarne in vpisnika državnega pravobranilstva se je tožba izgubila. »Takšno pomanjkljivost sistema vročanja je mogoče odpraviti samo z elektronskim vročanjem sodnih odločb, kjer je človeški faktor v tem kritičnem trenutku vročanja povsem izključen,« pojasnjujejo. Kot smo v zadnjem tednu poročali, je država Infohipu v lasti kranjskega podjetnika Janeza Janše letos na podlagi sodb vrhovnega in ustavnega sodišča izplačala skupno 3,5 milijona evrov odškodnine za izgubljen dobiček iz naslova najemnin za nekdanji Tekstilindusov samski dom v Stražišču pri Kranju, ki ga je podjetje kot lastnik utrpelo zaradi dolgega mletja sodnih mlinov v zvezi z njegovimi 115 tožbami za izselitev stanovalcev iz samskega doma. Na kranjskem okrajnem sodišču so trditve, da je zadeva kar pet let ležala v predalu, zanikali in pojasnili, da je bil ključni razlog za izplačilo odškodnine Infohipu dejstvo, da državno pravobranilstvo sploh ni vložilo odgovora na njegovo tožbo.

Državno pravobranilstvo pa zdaj pojasnjuje, da so spis v zadevi Infohip odprli šele v letu 2006, ko je bila že izdana zamudna sodba, ki je bila za državo sicer ugodna, saj je bil z njo tožbeni zahtevek kranjskega podjetja zavrnjen. Kljub temu je pravobranilstvo v nadaljevanju postopka, ki je sledil izdani zamudni sodbi, ko dejanskega stanja ni bilo več mogoče izpodbijati, deset let uspešno zastopalo interese države, so dodali. »Takšno pravno stanje je trajalo do januarja 2016, ko je vrhovno sodišče, skladno z odločbo ustavnega sodišča, izdano v tej zadevi, odločilo, da je država dolžna plačati družbi Infohip Kranj škodo za izgubljen dobiček kot posledico kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja,« so pojasnili. Ustavno sodišče bo sicer v tej zadevi prednostno odločalo še o ustavnih kršitvah glede škode zaradi nezmožnosti odplačila kredita. Infohip je namreč za plačilo kupnine za samski dom v Stražišču, ki ga je za pol milijona tedanjih mark kupil na javni dražbi 19. decembra 1995, najel posojilo.

Ustavno sodišče je sicer v odločbi iz januarja 2013, s katero je odločalo o kršitvi ustavnih pravic družbi Infohip, prvič spremenilo koncept odgovornosti države, ki izhaja iz protipravnega ravnanja zaradi sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Do tedaj je koncept odgovornosti države izhajal iz protipravnega ravnanja konkretne osebe (v tem primeru sodnika), z omenjeno odločbo ustavnega sodišča pa država odgovarja tudi takrat, kadar protipravnega ravnanja ni mogoče pripisati konkretni osebi ali organu (v tem primeru sodniku ali Okrajnemu sodišču v Kranju), temveč državnemu aparatu v celoti. Takšno razširitev koncepta odgovornosti so ustavni sodniki poimenovali »razosebljanje« odškodninske odgovornosti države, pri čemer gre odgovornost za določeno stanje. Ustavno sodišče se je pri tem oprlo na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, iz katere izhaja, da je država odškodninsko odgovorna tudi, ko ni ustrezno organizirala pravosodnega sistema, da bi sodišča lahko uresničevala zahteve Evropske konvencije o človekovih pravicah o poštenem sojenju v razumnem roku. Ugotovilo je še, da gre pri zagotovitvi sojenja brez nepotrebnega odlašanja za odgovornost ne le sodišča, temveč vseh treh vej oblasti, torej tudi izvršilne in zakonodajne.