Andrej Kalan – v vrhu slovenskega katoliškega gibanja

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: / nedelja, 4. december 2016 / 15:24  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (76)

V Pevnem pri Škofji Loki se je 2. decembra 1858 rodil duhovnik in politik Andrej Kalan. Leta 1888 je na Kalanovo pobudo začel izhajati Domoljub, ki ga je urejal 11 let. Med drugim je v letih 1890–1899 urejal tudi Slovenca. Bil je med najbolj vplivnimi katoliki in pobudnik ustanovitve univerze v Ljubljani.

Študiral je bogoslovje v Ljubljani in bil leta 1882 posvečen. Služboval je v različnih krajih na Gorenjskem in v Ljubljani. Leta 1896 je postal kanonik ljubljanskega kapitlja. Škof Anton Bonaventura Jeglič ga je izredno cenil, saj ga je leta 1907 predlagal za stolnega dekana, to je voditelja skupnost duhovnikov škofove cerkve, ki naj bi škofu pomagali voditi škofijo s pravico tudi do začasnega vodenja škofije. Leta 1917 ga je predlagal tudi za stolnega prošta, toda dunajska vlada je zaradi njegove radikalne narodne usmeritve predloga zavrnila. Po razpadu Avstro-Ogrske in oblikovanju Države SHS je bil leta 1919 imenovan za stolnega prošta, nato pa še za generalnega vikarja. Kot generalni vikar je devet let pomagal pri vodenju škofije. Generalni vikar opravlja administrativne zadeve in škofu poroča o pomembnih zadevah, ki so narejene ali pa jih je treba prednostno opraviti.

Leta 1895 je bil izvoljen v kranjski deželni zbor, vendar pa po letu 1900 ni več kandidiral, ker je postal ravnatelj Marijanišča. Leta 1909 je k prvotni stavbi prizidal stavbo ob Poljanski cesti in leta 1910 odprl dom za srednješolce.

Andrej Kalan je bil v vodilnih vrstah katoliškega političnega gibanja na Slovenskem. Skupaj z Janezom Evangelistom Krekom sta po prvem katoliškem shodu leta 1892 organizirala katoliško politično gibanje z močno socialno noto. Od leta 1903 je bil Kalan 25 let predsednik Katoliškega tiskovnega društva, ki je leta 1908 na Poljanskem nasipu zgradilo moderno tiskarno (kasnejša tiskarna Ljudska pravica).

Poleti leta 1917 je podprl Krekovo strujo v SLS proti Ivanu Šušteršiču, ki je leta 1899 postal načelnik Katoliške narodne stranke in nato od leta 1905 do leta 1917 načelnik preimenovane Slovenske ljudske stranke. S to odločitvijo je Kalan vplival na škofa Jegliča, da je 15. 9. 1917 podprl majniško deklaracijo, kar je sprožilo organizirano deklaracijsko gibanje.

Ob razpadu Avstro-Ogrske so leta 1918 imenovali Kalana za poverjenika za poljedelstvo v Narodni vladi Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ta resor je vodil tudi v Deželni vladi za Slovenijo do pomladi 1920. Čeprav v prvem desetletju Jugoslavije ni več neposredno posegal v politiko, je bil poleg Frana Saleškega Finžgarja in Izidorja Cankarja moralna avtoriteta v katoliških političnih in kulturniških krogih.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Kranju se je 28. 11. 1803 rodil slovenski podjetnik in politik Konrad Lokar. Avgusta 1850 je bil na prvih občinskih volitvah izvoljen za kranjskega župana. Bil je sin kranjskega trgovca in obrtnika Antona Lokarja. Leta 1835 je skupaj z bratom Rudolfom od očeta prevzela tovarno sit.

Na Planini pri Postojni se je 29. 11. 1838 rodil slovenski skladatelj Andrej Vavken. V letih 1857–1898 je bil učitelj v Cerkljah, nazadnje nadučitelj. Bil je tudi župan.

Na Sovodnju se je 4. 12. 1821 rodil kipar Franc Ksaver Zajec, avtor Prešernovega spomenika v Ljubljani.