Kovinarstvo je odgnalo bedo

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: GG Plus / petek, 21. oktober 2016 / 12:12  

V Železnikih je na ogled razstava ob 70-letnici kovinarstva, ki prikazuje najzanimivejše izdelke od risalnih žebljičkov in papirnih sponk, s katerimi so v 30-ih letih prejšnjega stoletja začeli novo dobo kovinarstva, do najnovejših izdelkov, ki še danes dajejo kruh domačinom. V Domelu se lahko pohvalijo z že 110 milijoni sesalnih enot, v Niku pa so v 70 letih izdelali že več kot dve milijardi mehanizmov za registratorje.

V sklopu nedavnih Dnevov evropske kulturne dediščine so v galeriji Muzeja Železniki odprli obsežno razstavo ob 70-letnici kovinarstva, ki bo na ogled vse do začetka marca prihodnje leto. »Ustanovitelji in do včeraj še delavci naših podjetij nas počasi zapuščajo, zato tudi pomembni spomini, znanje in produkti počasi izginjajo. Ker ne želimo, da bi vse to šlo v pozabo, smo se odločili, da še pravočasno popišemo pomembne dogodke in zberemo produkte, da se ne bo zgodilo isto kot z železarstvom, ki ima v naših krajih 600-letno tradicijo, a so šele v 60-ih letih prejšnjega stoletja začeli zbirati izdelke za postavitev zbirke in določenih ni bilo več najti. Poleg tega letos praznujemo 70-letnico kovinarstva, kar je bila še dodatna spodbuda za postavitev razstave,« je uvodoma pojasnil idejni vodja razstave dr. Janez Rihtaršič, sicer tudi član Muzejskega društva Železniki in vodja mehanskega razvoja v Domelu.

Razstava je na enem mestu zbrala izdelke iz bogate kovinarske tradicije Železnikov, ki je domačine popeljala iz hude krize, v kateri so se znašli po zatonu nekdaj uspešne železarske dejavnosti v začetku 20. stoletja. Na ogled so izdelki podjetij Niko, Domel in nekdanje Tehtnice, sedaj Domelove poslovne enote Laboratorijski sistemi. »Produkti za razstavo so večinoma prišli iz podjetij, nekaj so jih prispevali tudi muzej iz svoje zbirke in posamezniki, največ seveda Peter Polajnar, edini še živeči ustanovni član kovinarske zadruge Niko,« je pojasnil Rihtaršič.

Že dve milijardi registratorjev

Razstavo so zasnovali krožno; na začetku obiskovalca seznani s predvojnim programom – risalnimi žebljički in papirnimi sponkami, ki so jih v 30-ih letih prejšnjega stoletja izdelovali na avtomatih, ki jih je v Železnike pripeljal Josip Boncelj, od njega pa odkupil Niko Žumer in jih usposobil za proizvodnjo. Žumer je s sodelavci iz svoje delavnice 27. aprila 1946 ustanovil Kovinarsko zadrugo Niko, kar v Železnikih štejejo za začetek kovinarstva. Na ogled so tudi prvi izdelki iz povojnih začetkov zadruge. Soustanovitelj Peter Polajnar se še dobro spominja, kako so tedaj začeli z uvajanjem mehanizmov za registratorje, Žumer pa jim je dejal, da če bodo usvojili ta izdelek, bodo imeli kruh za nadaljnjih pet let. A je bil v svojih napovedih preskromen – mehanizmi za registratorje so namreč še danes eden ključnih produktov Nika, poleg starejših različic pa si je na razstavi možno ogledati milijardni mehanizem, proizveden v letu 2006, in dvomilijardni mehanizem iz lanskega leta.

Prikazan je tudi laboratorijski program. »Peter Polajnar ve povedati, da so ta program začeli usvajati, ker je Žumrov brat delal na metalurški fakulteti in jim je povedal, da je veliko pomanjkanje laboratorijske opreme. Najprej so izdelali precizne tehtnice, potem analitske, in to je bila povezava do centrifug, te pa do elektromotorjev,« je razložil Rihtaršič.

Multipraktik v vsaki kuhinji

Poseben sklop razstave so namenili gospodinjskim aparatom z Domelovimi oz. tedaj še Iskrinimi elektromotorji. Ob tem je Rihtaršič spomnil na uvedbo mednarodnih kooperacij z večinoma zahodnimi podjetji v 60-ih letih, denimo z italijanskim Girmijem, kjer so izdelovali kavne mlinčke, mešalnike. »Pri mešalnikih je na razstavi prikazana celotna zgodovina: od prvih mešalnikov v petdesetih letih do Braunovega multipraktika, ki so ga imela vsa gospodinjstva v Jugoslaviji, mnogi ga uporabljajo še danes. Prav tako slišim, da še vedno delajo tudi naši sesalniki AEG Iskra, bili so oranžni, rdeči in zeleni, z vgrajeno sesalno enoto iz leta 1974. Obenem lahko vidimo razvoj sesalnih enot v 40 letih, danes so bistveno manjše, trikrat lažje in dvakrat bolj učinkovite,« je povedal Rihtaršič. Marca 2014 so bili v Domelu ponosni na stomilijonto sesalno enoto, do danes pa so jih izdelali še 10 milijonov več.

Izpostavil je tudi elektronsko komutirano enoto, razvito konec 80-ih let, iz katere so razvili večino puhal in sistemov, ki jih danes proizvajajo v enoti Na plavžu, pa tudi druge veje: ventilatorske, za vrtno opremo, baterijske pogone … Na ogled so še drugi izdelki iz modernega Domelovega programa: motorji in komponente za avtomobilsko industrijo, nova motorja za prezračevanje in pralne stroje, ki so ju začeli proizvajati letos, razstavo pa sklene prototip električnega kolesa z Domelovim elektromotorjem. »Nekaj, kar si želimo za prihodnost,« pristavi Rihtaršič in doda, da obstaja še veliko drugih zanimivih produktov iz bogate kovinarske tradicije, a so zaradi omejenosti s prostorom lahko zajeli le posamezne predstavnike družin.

Dokumenti o mejnikih tovarn

Omeniti velja še dokumente o pomembnih mejnikih iz zadnjih 70 let: ustanovno listino zadruge, dokumente o njeni likvidaciji iz leta 1953, nadalje o ustanovitvi podjetja Niko, dovoljenje za poskusno obratovanje v novi, okrogli tovarni na Otokih ... »Predstavljeni so tudi odcepitev programa tehtnic in ustanovitev podjetja Tehtnica, pričevanje o priključitvi Iskri in nazadnje zopet o ponovni ustanovitvi Nika ... Torej dokumenti, ki pričajo o mejnikih posameznih tovarn,« je naštel Rihtaršič. Veliko pogledov pritegne tudi povečava skupinske fotografije kolektiva ob 10-letnici Nika pred stavbo na Racovniku in del originalnega, tedaj izobešenega napisa Delavne zmage nam krasijo 10. obletnico. Razstavili so tudi načrt okrogle tovarne iz leta 1955, ki je od leta 2007 ni več, in sliko nedavno porušene hidroelektrarne iz leta 1953, na mestu katere bodo zagradili novo.

Kot je še dejal Rihtaršič, si želijo, da bi predmeti z razstave čimprej dobili svoje mesto tudi v stalni muzejski zbirki, saj pričajo o pomembnem obdobju oz. preobratu iz vmesne bede med železarstvom in današnjo industrijo.