Prapripovedovalci zgodb

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Izleti GG / torek, 11. oktober 2016 / 09:48  

Danes bi jih imeli za umetnost, nekoč pa so bili tisti, ki so klesali v kamen, predvsem pripovedovalci zgodb, častilci božanstev ali kaj tretjega.

Skandinavske razglednice (3)

Na pol poti med norveškim Oslom in švedskim Göteborgom na jugu sredi pokrajine Bohuslän, ki se razteza ob zahodni švedski morski obali, leži kraj Tnumshede. Kmalu po izvozu z avtoceste zavijemo za vaško cerkvijo in po slabem kilometru smo že pred muzejem Vitlycke, ki je izhodišče za raziskovanje podob, vklesanih v skale v bronasti in železni dobi. Jamske slike in v skale vklesane podobe sicer najdemo v različnih delih sveta, najbogatejše najdišče slikarij »starodobnih umetnikov« na Švedskem pa je prav v pokrajini Tanum. Na šeststo različno velikih kamnitih površinah, ki so razmetane na 51 hektarih zemljišč na razdalji 25 kilometrov je vklesanih več kot deset tisoč podob. Ta čudovita galerija podob, petroglifov ali tako imenovanih skalnih rezbarij sredi narave je stara tudi okrog tri tisoč let. Večina vklesanih figur je datiranih v pozno bronasto dobro od tisoč do petsto let pred našim štetjem. Najmlajše iz železne dobe so nastajale od leta petsto pred našim štetjem do prvega stoletja našega štetja. Prav zaradi svoje specifičnosti je bil leta 1994 ta slikoviti zaklad iz davnine uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine.

Podobe, vklesane v skalo, so nastajale v še nepismeni družbi in so lahko zgodba, lahko imajo ožji pomen molitve ali obreda. Mogoče je bilo »pisanje« teh podob nekaj posvečenega. Očitno pa so avtorji imeli pravila glede tega, kaj lahko upodobijo. Tako se določeni motivi ponavljajo na različnih mestih, prevladujejo ladje in ljudje, najpogosteje bojevniki, živali, vozovi, plugi, kolesa, medtem ko motivov, ki so povezani z vsakdanjim življenjem, na primer ljudi med delom, hiš, otrok ni opaziti. Risarji ali pisci so podobe bržkone klesali z vzdržljivejšim kremenom.

V osrednji stavbi je med drugim na ogled manjša muzejska postavitev, ki skozi družino v različnih obdobjih prikazuje življenje v bronasti dobi. V neposredni bližini so tri skale s prazgodovinskimi podobami in prav vsaka izmed njih ima svojo posebnost. Najbližja med drugim vsebuje znano sliko zaljubljencev. Mogoče gre za poročen par, saj prikazuje moškega in žensko, ki stojita skupaj, levo od njiju pa jih spremlja še en moški z vzdignjeno sekiro. Je to prazgodovinska poroka, moški s sekiro pa je vodja rituala, nekakšen pramatičar? Skale so večinoma v gozdnih predelih, pokrite z različnimi figuricami in sodobnemu človeku spodbujajo domišljijo. Na eni od skal lahko vidimo bojevnika s sulico, ki je s svojo velikostjo 2,3 metra največji med vsemi. Našli so ga že leta 1751 in s svojo pojavnostjo prekriva nekaj drugih slik. Očitno je bil izklesan zadnji. Na tretjem kamnu so upodobljeni biki v različnih velikostih. Torej gre tudi za mladiče, kar mogoče govori o plodnosti, dobri letini, bogastvu, selitvi … Ali pa podoba najverjetneje sonca in majhnih človečkov poleg. Gre za čaščenje sonca in svetlobe?

Novodobna muzejska stroka večino podob predstav­lja prevlečene z rdečo barvo, saj so tako bolj zanimive za obiskovalce pa tudi za stroko in proučevanje podob. Ali so bile podobe pobarvane tudi v bronasti dobi, ni mogoče potrditi. Pogled v preteklost nam pojasni marsikaj, zagotovo pa to, da je naš človeški prednik veliko znal in razumel ter v skladu s tem tudi deloval. Lahko bi se učili od njega.