SDS interpelira vlado

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 30. september 2016 / 12:18  

SDS v razpravi o interpelaciji o delu vlade Mira Cerarja želi izvedeti, koliko volilnih obljub je ta do zdaj izpolnila. Državni zbor sprejel spremembe davčne zakonodaje, gospodarstveniki pa v bojkot.

Interpelacija »vlade brez hrbtenice«

Največja opozicijska stranka SDS je ta teden vložila interpelacijo o delu vlade, s katero zahtevajo razpravo o delu šibke vlade brez hrbtenice, kot se je izrazil njen predsednik Janez Janša. Interpelacijo so vložili »zaradi kršenja ustave in zakonov, neuresničevanja zavez iz koalicijskega sporazuma vladnih strank SMC, DeSUS in SD, slabega upravljanja z državo in državnim premoženjem ter vse večjega razvojnega zaostanka za primerljivimi državami v EU«. V razpravi o interpelaciji želijo v SDS predvsem odgovor na vprašanje, »v kolikšni meri je vlada v prvi polovici mandata 2014–2018 uresničevala ustavno prisego in lastno koalicijsko pogodbo ter na katerih področjih so odstopanja od zastavljenih ciljev največja«. Interpelacija, tako Janša, bo zato tudi priložnost vlade, da pojasni morebitne nesporazume, popravi svoje napovedi iz koalicijske pogodbe in bolj realno pove, kaj bo naredila. Kot je še poudaril, se za vložitev konstruktivne nezaupnice niso odločili, od odgovorov vlade in razprave pa bo odvisno, kakšne sklepe bi utegnili predlagati po koncu razprave. Sodeč po prvih odzivih iz koalicijskih vrst se zdi, da je ta ne bo zamajala. Premier Miro Cerar je dejal, da razloga za interpelacijo zoper vlado ni, po mnenju predsednika DeSUS Karla Erjavca pa bo interpelacija kvečjemu prispevala k strnitvi njihovih vrst. Matjaž Han iz SD je interpelacijo ocenil za rušitev politične stabilnosti.

Davčne spremembe razjezile gospodarstvo

Državni zbor je ta teden sprejel mini davčno reformo oziroma paket treh novel davčnih zakonov, ki naj bi povečale konkurenčnost poslovnega okolja v Sloveniji. Glavne spremembe so preoblikovanje lestvice za odmero dohodnine, s čimer razbremenjujejo plače nad 1,64-kratnikom povprečne plače, uvajajo posebno davčno obravnavo za nagrade za poslovno uspešnost (13. plača in božičnica), za izplačila do višine 70 odstotkov povprečne plače pa po novem ne bo treba obračunati dohodnine. Zaradi vseh sprejetih sprememb se bodo proračunski prihodki v letu 2017 zmanjšali za 106 milijonov evrov, v letu 2018 pa za dodatnih 200.000 evrov, kar bodo večinoma nadomestili z zvišanjem davka od dohodkov pravnih oseb s sedanjih 17 na 19 odstotkov. Sprejete spremembe pa še ne pomenijo konca iskanja rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva, je napovedala nova finančna ministrica Mateja Vraničar Erman. V Gospodarski zbornici Slovenije, Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Združenju delodajalcev Slovenije, Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije ter Klubu slovenskih podjetnikov so po sprejetju mini davčne reforme, ki ji odločno nasprotujejo, napovedali prekinitev pogovorov z vlado in protestni shod, kar je novo finančno ministrico presenetilo, saj so gospodarstveniki doslej kazali dokaj visoko raven razumevanja za nadaljnje stabilno finančno okolje. Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh je sicer poudaril, da so si ključni predstavniki gospodarstva več mesecev prizadevali z argumenti prepričati vlado, naj bo davčna reforma odločna, razvojna in pravična, česar pa ta ni upoštevala.

Bavčar igra košarko

Po torkovi objavi posnetkov Igorja Bavčarja, ki zaradi hude bolezni ni odšel na prestajanje zaporne kazni, med igranjem košarke, je minister za pravosodje Goran Klemenčič za Pop TV, ki je posnetke objavil, dejal, da če bo Bavčarjev primer zastaral, bo storil vse, da bodo letele glave. Po njegovem je zastaranje kateregakoli sodnega postopka najslabši rezultat. Bavčar je bil namreč pred približno tremi tedni v ponovljenem sojenju v zadevi Istrabenz zaradi pranja denarja obsojen na pet let zapora. Sodba še ni pravnomočna, Bavčar pa je že napovedal pritožbo, do zastaranja pa je še manj kot leto dni. Na prvem sojenju so Bavčarja obsodili na sedem let zapora, a se je zaradi zdravstvenih razlogov, češ da je na smrt bolan, odhodu v zapor izognil, vrhovno sodišče pa je lani jeseni zadevo vrnilo v ponovno sojenje.

Bratuškova: gonja, kot je še ni bilo

Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) na odločitev upravnega sodišča v primeru kandidature Alenke Bratušek za evropsko komisarko, ki je odpravilo akt KPK, v katerem so Bratuškovi očitali nasprotje interesov. Namišljena afera predsednika KPK Borisa Štefaneca se je sesula v prah, če bi imel v sebi vsaj malo ponosa in morale, bi definitivno odstopil, je odločitev sodišča komentirala Bratuškova, prepričana, da se je na podlagi »akcije« KPK proti njej dogajala neupravičena medijska gonja, kakršne pred njo ni bil deležen še nihče.