Aleksander J. Potočnik, po izobrazbi arhitekt, v poklicu ilustrator in stripar, je ljubitelj zgodovine in poznavalec utrdb na Slovenskem. / Foto: Igor Kavčič

Današnji Kranj v srednjem veku in vesolju

Na zidu pred Mestno knjižnico Kranj je v juliju nastajala Pravljica o stolpu in palčku (k'r neki) v stripu. Da, za zidni strip gre, pod katerega se je podpisal ilustrator, stripar in pisec Aleksander J. Potočnik.

Kranj – Kam se je avtor podpisal? Najbrž nekam pod stolp, česar na prvi pogled ni videti. Pravzaprav se je Aleksander J. Potočnik na zid Mestne knjižnice Kranj podpisoval dobrih 14 dni, ko smo ga mimoidoči srečevali ob slikanju stripa. Sestavlja ga 21 slik, ki predstavljajo tri med seboj povezane zgodbe, pa čeprav se dogajajo v treh različnih obdobjih, naj bo zgodovinskih ali v prihodnosti. V zaključku, kot se za vsako zgodbo spodobi, sledi še epilog.

Stolp izgine za nekaj sto let

Preden so zgodbe o stolpu in palčku svoje mesto začele dobivati na zidu, so bile izrisane na papirju. »Za vse skupaj se imam zahvaliti dvema damama, svoji ženi Maji Blejec, ki je postavila tako dobro osebno spletno stran, da me je lani prek nje našla Zala Vidali, ki skrbi za razstavni program Layerjeve hiše, in me povabila za deset dni v rezidenco kot gostujočega ilustratorja. Kot gostu v Kranju se mi je zdelo prav, da se je moje delo v tistem času nanašalo na mesto samo. To, da sem iz ateljeja gledal na stolp Škrlovec, ki sem ga imel tako rekoč pred nosom, je bilo zame – zavzetega utrdboslovca – enako kot glavni dobitek na loteriji,« se spominja Aleksander J. Potočnik, ki si je ob stolpu za glavnega junaka v stripu izbral kranjskega palčka. Ta ukrade stolp in ga odnese domov, ker mu je tako zelo všeč.

»V nadaljevanju me je zanimala struktura starega dela mesta Kranj. Analiziral sem tloris mesta in ga naslikal kot letalonosilko z velikim pomolom in vesoljskimi ladjami okrog njega. Ta in še nekatere druge so bile ilustracije v tehniki akvarela, kakršne sem predstavil na razstavi v Kranju, kasneje pa tudi v Zagrebu in na Madžarskem,« nadaljuje ilustrator in dodaja, da se je kasneje izkazala možnost, da slike poveže v zaključeno celoto kot strip. Tako je krajo stolpa interpretiral na različne načine. Če palček stolp najprej ukrade, ker mu je všeč, v naslednji zgodbi ljudje iz prihodnosti z vesoljskimi ladjami 'nadmornicami' na vojaško učinkovit način po prejetju informacije o kraji stolp locirajo in v mestu brez večjih pretresov znova vzpostavijo red.

Da bi meščanom vendarle naredili uslugo, pa palček v tretji zgodbi stolp pravzaprav ukrade zato, da bi prebivalcem priskrbel orožje (v njem je bila nekoč orožarna) za boj proti nebesnim čudom, ki jih obletavajo. »Gre za tri različna časovna razdobja, pri čemer vlečem vzporednice z visoko civilizacijo in rimskim cesarstvom, po katerega razpadu smo marsikje spet začeli na začetku, v stripu torej v srednjem veku. Epilog zgodbe je pozitiven, saj škratov sorodnik Perkmandeljc ponudi srebrnike za odkup stolpa, ki tako še dandanašnji krasi Kranj.«

Kranjčani navdušeni nad stripom

Kot je povedal Aleksander J. Potočnik, je bilo risanje stripa na zid zanj povsem nova izkušnja. Meni, da so fantje, ki ustvarjajo tako imenovano ulično umetnost (street art), pravi mojstri. »Sam nisem grafitar, kot ilustrator sem vedno risal na vodoravnih površinah. Tudi tokrat nisem uporabljal sprejev, ampak barve, zato sem moral paziti, da ta ne steče. Kar nekaj dni sem porabil, da sem osvojil rutino.« Še preden so prišle na vrsto barve, je s pomočniki iz Layerjeve hiše – Timom, Blažem in Lenartom, ki so bili tudi njegovi praktični svetovalci pri zidni umetnosti – z računalnikom na zid projiciral skenirane slike stripa in z akrilnimi flomastri najprej zarisal linijske črte. »Vsak dan smo s projiciranjem začeli šele po tretji uri popoldan, ko je sonce zašlo za knjižnico – da smo sploh kaj videli. V večernih urah so nam na pomoč z elektriko priskočili tudi v sosednjem lokalu Carniola.« Ko je bil strip izrisan, je Aleksander začel z barvanjem. Palček je seveda oblečen v rdeče, nebesna modrina se je na vesoljskih ladjah posrebrila, vesolje je kakopak črno, kot izkušen ljubitelj utrdb pa tudi z barvo kamnov za stolp ni imel težav.

»Še posebno prijetna izkušnja so bili številni mimoidoči, ki so vsi po vrsti z odobravanjem in navdušenjem sprejemali mojo poslikavo. 'Le tako naprej! Od kod pa ste, da ste se lotili te zgodbe?' Ljudje so se mi približevali, metrepljali po ramah in hvalili moje risbe. Veliko jih je prihajalo vsak dan, da so spremljali moj napredek,« je bil nad pozitivnim odzivom Kranjčanov zadovoljen mojster stripa, zavedajoč se, da je odnos ljudi do poslikavanja zidov zelo relativen. Ali gre za vandale ali umetnike. »Navdušujoče pa je tudi to, da so mimo hodili tudi starši z otroki, ki so želeli, naj jim preberejo, kaj v stripu piše. Tujci so iz angleščine celo prevajali v nemščino, francoščino ...« Strip je namreč dvojezičen, poleg slovenščine v oblačkih ima tudi podnapise.

Arhitekt, ki raje ilustrira

Aleksander J. Potočnik se potem, ko je deset ustvarjalnih let preživel v preučevanju utrdb, zadnji čas spet intenzivno posveča ilustraciji in stripu. Po izobrazbi je sicer diplomirani arhitekt, a nikoli ni deloval v svojem poklicu. Največ se je ukvarjal z ilustracijo, karikaturo in stripom in pred leti tudi veliko objavljal. Med letoma 1989 in 1994 je živel v Melbournu, kjer je dokončal enoletni podiplomski študij animacije in se tako vrnil v domovino kot prvi formalno izobraženi slovenski animator. Preostanek devetdesetih je delal predvsem v reklamni industriji. Ilustriral je številna literarna in poljudnoznanstvena dela. Kot sam pravi, je do pomembnega preobrata na njegovi poklicni poti prišlo leta 1999, ko je risal turistični zemljevid občine Žiri in pri tem naletel na popolnoma pozabljen utrdbeni sistem – Rupnikovo linijo. Raziskovanje utrdb ga je povsem prevzelo, o Rupnikovi liniji in utrdbah na Slovenskem je napisal tudi več člankov in knjig, tako v slovenščini kot angleščini. Je tudi predsednik sekcije ilustratorjev v okviru Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.

Ustvarjalec mnogih znanj in talentov se veseli svoje vrnitve v strip in tudi priložnosti za 'skok vanj'. Z njim smo v sodelovanju z Layerjevo hišo in Mestno knjižnico Kranj pridobili tudi Kranjčani. Pravljica o palčku in kranjskem stolpu, ki je za nekaj stoletij izginil, zdaj pa ga spet imamo v vsej njegovi lepoti in novi namembnosti, je že na pogled, da ne rečem po vsebini, mnogo privlačnejša kot grafit, ki je bil na zidu pred njo. Upati gre le, da bo kranjska pravljica čim dlje ostala nedotaknjena, kot jo je naslikal Aleksander. Več, za podobne stripovske zgodbe primernih zidov po starih gorenjskih mestih, Škofji Loki, Radovljici …, ne manjka. Torej ...

Oddajte svoj komentar

Kranj -5°

pretežno jasno
vlažnost: 91 %
veter: SV, hitrost: 11 km/h

-14/2

ponedeljek

-10/7

torek

-6/8

sreda

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

IZLETI / Britof, 22. januar 2024

Letovanje v Banji Vrućici

IZLETI / Kranj, 3. februar 2024

Na Lepenatko

 

 
 

 

 
 
 

V Dražgošah poziv k miru / 11:07, 22. januar

Zgodovinar Premk pravi, da so revolucionarji zmagali v Dražgošah, ker jih Nemci niso ujeli. Njegova izjava v oddaji na Planet TV. Zato v Dra...

V Dražgošah poziv k miru / 10:14, 22. januar

1. Okupacoija je pravno stanje na kakem ozemlju, ki ga je tuja država, navadno z bojem, spravila pod svojo oblast"(Fran) Oktobra 1940 v Zagr...

Na plečih pacientov / 23:27, 21. januar

Samo zdravo konkurenco med javnim in privatnim je treba vzpostaviti, da se borijo za paciente. To je naravna in človeška zakonitost in samo to deluje.

Prava pot do sprave slovenskega naroda izhaja iz ljudi / 23:22, 21. januar

Ob takem medijskem in izobraževalnem enoumju 70% Slovencev nima nobene možnosti vedeti resnice, niti trezno voliti, zato grejo v prepad kot ovce.

Razpis za stanovanja predvidoma spomladi / 23:17, 21. januar

Primož, tebi pa sovraštvo do SDS res povzroča halucinacije. Resnica je popolnoma drugačna. SDS je 2020 v MO Kranj predstavila predloge ukrep...

Odgovor / 20:53, 21. januar

Tavčar se je malce bal Nemcev in nasprotoval vojaški akciji na Koroškem. Kot sicer se takrat Ljubljana ni veliko zanimala za meje na Štajers...

V Dražgošah poziv k miru / 19:39, 21. januar

Ponavljam vprašanje: Kaj so oborožene sile nacistične Nemčije počele v Dražgošah leta 1942 ?
Usposabljanje, vojaške vaje ?
Bo šlo?