Prešerna obarvali v rožnato

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / torek, 21. junij 2016 / 10:27  

Neznani vandali so zadnji konec tedna v rožnato pobarvali doprsni kip na nagrobnem spomeniku pesniku dr. Francetu Prešernu v spominskem parku Prešernov gaj v Kranju.

Kranj – »Ko sem se danes zjutraj po desetdnevnem dopustu mimo Prešernovega gaja spet sprehodila v službo, sem se dobesedno zgrozila, ker je nekdo doprsni kip dr. Franceta Prešerna prebarval v rožnato barvo,« nam je včeraj v pogovoru za Gorenjski glas zaupala konservatorska svetnica dr. Renata Pamić, v kranjskem zavodu za varstvo kulturne dediščine zadolžena za memorialno dediščino. Čeprav je bil bronasti kip, delo znanega kiparja Lojzeta Dolinarja iz leta 1968, po preverjenih podatkih v rožnato pobarvan najkasneje v soboto zjutraj, pa očitno policija do včeraj dopoldne, ko smo o tem začeli spraševati novinarji, sploh ni bila obveščena. To lahko razberemo tudi iz odgovora, ki nam ga je posredoval Bojan Kos, predstavnik za odnose z javnostmi na Policijski upravi Kranj: »Policisti o dogodku niso bili obveščeni, ga pa že obravnavajo in zbirajo obvestila. Ukrep policistov bo odvisen od zbranih obvestil, lahko pa gre za kaznivo dejanje poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote, po Kazenskem zakoniku ali pa za vandalizem po predpisih o javnem redu in miru.«

Kot je povedala Pamićeva, je o vandalizmu takoj obvestila pristojne na Mestni občini Kranj, kontaktirala je tudi že restavratorja Jako Grmeka, ki bo danes opravil strokovni ogled, vzel vzorec barve in pripravil strokovno poročilo glede tipa barve in potrebnih ukrepov restavriranja. Po pridobitvi poročila bodo stekli dogovori z Mestno občino Kranj, ki je lastnica Prešernovega gaja, in verjetno tudi postopki restavriranja, je napovedala. »Doprsni kip Franceta Prešerna je bil pred leti že saniran, ko je bil vandalsko poškodovan. Žal imam občutek, da je Prešernov gaj preslabo varovan, saj se tam dogaja marsikaj. Kljub opozorilnim tablam se po njem vozijo s kolesi, sprehajajo s psi, ki v parku opravljajo potrebo, lastniki pa za njimi ne pospravijo ...,« je dejala Pamićeva, ki problematiko Prešernovega gaja dobro pozna tudi kot bližnja soseda. »Po mojem mnenju bi morali namestiti kamere, ki bi imele vsaj preventiven učinek, ali pa zagotoviti večjo prisotnost policistov in redarjev na tem območju Kranja,« še razmišlja.

Prešernov gaj je opuščeno staro kranjsko pokopališče, ki so ga leta 1951 preuredili v spominski park po načrtih arhitektov Marjana Šorlija in Ruške Ogorevc. Je v lasti Mestne občine Kranj, v njem pa so ohranjeni zgodovinski in kulturni spomeniki, med njimi nagrobnika pesnikov dr. Franceta Prešerna in Simona Jenka, spomenik bazoviškim žrtvam, spomenik izumitelja fotografije na steklo Janeza Puharja ter tudi grobnica znane kranjske rodbine Majdič. Prešernov gaj je kot celota razglašen za zgodovinski in kulturni spomenik lokalnega pomena. Nagrobni spomenik pesniku dr. Francetu Prešernu so postavili leta 1852. Pobudo zanj je dal dr. Janez Bleiweis, prispevke za njegovo postavitev pa so zbirali po vseh tedanjih slovenskih deželah.