Jemčeve čipke z Zamorcem

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: GG Plus / sobota, 18. junij 2016 / 11:14  

V Sokolskem domu je na ogled razstava Skrivnosti čipke in 30 let podjetja Čipke Mojca. Od punklja do čipke, od dediščine naših babic do sodobnega pogleda na ta čudovit kos tekstila.

Čipko radi vidimo, saj je nekaj lepega in nam vzbuja ugodje. Zato je tudi umetnina, v katero je vloženega veliko znanja, spretnosti, kreativnosti, truda in potrpljenja pri delu. Čipke so tako del naše kulturne dediščine kot sedanjosti, v njih so skrite tudi zgodbe, ki jih piše in plete življenje. Zadnjih trideset let je s tem plemenitim kosom tekstila v marsičem povezano življenje v družini Jemc iz Škofje Loke, ki z razstavo Skrivnosti čipke, ki je na ogled v Sokolskem domu, obeležuje trideset let podjetja Čipke Mojca. Razstava, ki je že na odprtje pred tednom dni privabila veliko ljudi, ima več sklopov, v katerih čipke spoznavamo skozi tehnološki, etnološki in promocijski vidik.

Razstavo je poleg praznovanja okroglega jubileja v podjetju Čipke Mojca v prvi vrsti spodbudil 17. svetovni čipkarski kongres OIDFA, ki se bo med 24. in 26. junijem odvijal v Ljubljani. »Želja po organizaciji kongresa je bila naznanjena pred petimi leti, zato smo imeli dovolj časa za pripravo nekoliko drugačne razstave, v katero smo v tem času poleg vedno novih in novih idej vložili tudi veliko energije in naporov. Z današnjim dnem so ti poplačani,« je bil na odprtju upravičeno zadovoljen zadnjih petnajst let vodja podjetja, Jernej Jemc. V skoraj polni dvorani smo si najprej ogledali dokumentarni film Mojstri pribora za klekljanje in čipkarstvo na Slovenskem, v katerem so na zanimiv način prikazani tradicionalni načini izdelovanja pripomočkov in materialov, ki jih potrebujemo pri klekljanju. »Vsaka klekljarica, preden začne klekljati, potrebuje punkelj, kleklje, prejo, sukanec in vzorec. V filmu prikazujemo vse faze, od izdelave košare do vzorca in končnega izdelka – čipke, ki ji umetniško vrednost s svojo spretnostjo dodajo klekljarice,« pojasnjuje sogovornik.

V uvodnem delu razstave se najprej srečamo z množico klekljev, skupaj je na ogled kar sto po obliki enakih, po vsebini pa še kako različnih parov. Predstavljeni so namreč kleklji, izdelani iz sto različnih vrst lesa dreves, grmov in celo korenin, ki rastejo v Sloveniji. Verjetni se nam zdijo kleklji iz smreke, oreha, belega gabra, kostanja, tise, brina ali bora, nekoliko manj verjetni so tisti iz sadnih dreves, kot so sliva, jablana, nešplja, kaki ali kivi, skorajda neverjetno pa je, ko nad parom klekljev piše vinska trta ali vrtnica ... Na nasprotni steni je predstavljenih sto tekstilnih materialov za čipke, predvsem sukancev, ki se razlikujejo po strukturi, barvah, konstrukciji.

Čudovita je zbirka starih vzorcev, ki so s pomočjo pridnih klekljaric dobili tudi končno podobo v čipkah. »Mama Mojca že dolga leta zbira stare vzorce, zadnja leta pa jih odkrivam tudi sam. Od petdeset do sto let stare vzorce smo namazali s klejem, da bi bili bolj zanimivi, pa smo jih tudi na novo sklekljali in dodali v okvir,« razlaga Jernej Jemc, ki predstavi tudi zanimive 'omare', sestavljene iz tulcev bal in okroglih čipk, saj te sledijo okrogli obletnici. Predstavi nam tudi pribor za klekljanje, ki je izdelan po starem, preden so brnele stružnice in so prišle v uporabo železne bucike. Jernej je v ta namen punkelj napolnil z zmletim listjem in ga 'oblekel' v ročno tkan lan. Kleklji so iz lesa in želodov in šišk, namesto bucik pa so trni češmina. Na ogled je tudi najstarejši ročni tisk pri nas, tako imenovani modrotisk. Z njim je na razstavi oblečena prava družina punkljev, od majhnih do velikih.

Nedvomno največja atrakcija razstave pa je največji punkelj na svetu, tako imenovani Zamorec. Dolg je 240 centimetrov, njegov obseg je nekaj več kot meter, težak pa je približno sedemdeset kilogramov. »Želja je bila pokazati nekaj posebnega, izkazalo pa se je, da ima naš Zamorec tudi povezovalni element, saj nanj od novega leta naprej, ko smo ga prvič predstavili, hodijo klekljat klekljarice iz vse Slovenije. Doslej so ob njem klekljale že spretne roke več kot 180 klekljaric. Javljajo se cele družine in tudi večje skupine.« Ko bo čipka, za katero je vzorce je narisala Vida Kejžar, dokončana, bo njeno veličino in raznolikost poveličevalo dejstvo, da so jo ustvarjale klekljarice, stare od šest do 93 let. Kot je povedal Jernej, so podali tudi prijavo za poskus doseganja rekorda v Guinnessovi knjigi rekordov, a menda panoga čipke še ne obstaja, prav tako pa še ni raziskano, kako veliko zanimanje bi v okviru postavljanja bilo zanje. Zamorec bo 'užival' ves čas kongresa in pred njim. Konec tega tedna bo gostoval v Idriji na tamkajšnjem Festivalu Idrijske čipke, zraven pa bo tudi 23. junija na velikem čipkarskem dogodku v Ljubljani, ko bo v mestnem jedru klekljalo največje število klekljaric v Sloveniji doslej, Jernej govori vsaj o tisoč klekljaricah. Mnoge od njih se bodo zvrstile tudi ob Zamorcu.

Na odprtju razstave smo uživali tudi ob nekaj glasbenih točkah, Otroški pevski zborček OŠ Cvetka Golarja je premierno izvedel pesem Pisana Loka avtorice besedila Mateje Pogačnik in avtorja glasbe Jake Strajnarja. O pomenu podjetja Čipke Mojca je spregovorila vodja Čipkarske šole v Idriji Metka Fortuna: »V Čipkah Mojca so ogromno naredili za klekljanje v Sloveniji. Vsa leta nas zalagajo z materiali, pri čemer nikoli niso samo prodali, ampak vseskozi skrbijo za kvaliteto in tudi razvoj. Brez Mojce slovenska čipka ne bi bila taka, kot je.«

Med najponosnejšimi je bila na čudoviti razstavi nedvomno Mojca Jemc, ki je pred 31 leti imela pogum in odločnost, da se je začela ukvarjati s prodajo čipke in kasneje tudi vseh potrebnih orodij in materialov, potrebnih za njeno izdelavo. »Hodila sem po različnih prireditvah, Kmečkih ohcetih na Bledu in v Ljubljani, nastopala sva skupaj z Nejcem, jaz v noši on s harmoniko, sodelovala sem s klekljaricami, se trudila za preboj na širši trg ...« se prvih let spominja Mojca, zaslužna za podjetje, ki se do prvih dni julija na zanimiv način predstavlja na razstavi, ki so jo več let snovali v družini Jemc, realizirala pa Jernej in žena Andreja s sodelavci v podjetju.