Ples Sonca in Merkurja

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Arhiv člankov / nedelja, 15. maj 2016 / 23:44  

Sonce in Merkur sta v ponedeljek pripravila zanimiv in precej redek pojav na nebu, ki se dogodi le približno trinajstkrat v stoletju.

Točno ob 13.12 je bilo sedem teleskopov in dva projektorja za opazovanje Sonca že pripravljenih, da ujamejo dogodek, ki so ga ljubitelji astronomije iz naših krajev zadnjič lahko opazovali leta 2003.

»Se že vidi, je že gor!« se je zaslišal klic nekoga, ki je ob napovedani uri opazil malo črno kroglico, ki je začela svoj navidezni pohod preko Sončeve ploskvice.

Do takšnega prehoda pride, ko se med Soncem in Zemljo znajdeta Venera ali Merkur. To sta namreč edina dva planeta, ki sta na krožnici bliže naši domači zvezdi kot Zemlja, zaradi česar se tovrstni prehod sploh lahko zgodi. Naslednjič bo Merkur zaplaval pred Sonce čez tri leta, nato pa šele leta 2032. Še redkejši so prehodi Venere. Zadnjič smo tak pojav lahko opazovali leta 2012, naslednjega pa bodo naši potomci lahko videli šele čez 101 leto.

Merkur – najmanjši planet z zanimivim koledarjem

Navidezen premer Merkurja, viden z Zemlje, je kar 160-krat manjši od Sončeve ploskvice, s čimer je bil ob tokratnem prehodu manjši od največje skupine peg, ki v teh dneh krasijo našo najbližjo zvezdo. Merkur je sicer s premerom manj kot 5 tisoč kilometrov najmanjši planet v osončju in ima za naše razmere precej nenavaden koledar: eno Merkurjevo leto znaša le 88 zemeljskih dni, en dan na tem planetu pa se vleče skoraj dva zemeljska meseca. Ne le koledar, tudi temperature na Merkurju Zemljanom niso nič kaj prijazne. Kot vedo pri Nasi, podnevi pripeka z več kot 400 stopinjami, ponoči pa se ohladi do 170 stopinj pod ničlo.

»Današnji prehod Merkurja preko Sonca traja nekaj manj kot sedem ur in pol, vendar zadnjega dela pri nas ne bo moč videti, saj bo Sonce prej že zašlo,« je povedal Lojze Vrankar, profesor fizike na kamniški gimnaziji, ki tu že vrsto let vodi Raziskovalno – astronomski krožek RAK, ki je v sodelovanju s kamniškim Astronomskim društvom Komet tudi organiziral ponedeljkovo javno opazovanje.

Rakovci spadajo med vse redkejše ljudi, ki na nočnem nebu še znajo poiskati Severnico, prepoznavajo ozvezdja in planete, s pomočjo teleskopov pa »izbrskajo« tudi kakšno galaksijo, kopico ali meglico, ki je prostim očem nevidna. Kot nam je povedal Vrankar, se bo njihov dijak Urban Ogrinec letos celo pomeril na astronomski olimpijadi v Indiji, dijak prvega letnika Tim Kmecl pa je na državnem tekmovanju iz astronomije dobil srebrno priznanje. »Zelo rad opazujem različna nebesna telesa, od meglic in kopic do planetov. Najbolj všeč mi je Saturn zaradi svojih zanimivih obročev,« je povedal Tim Kmecl, ki razmišlja tudi o študiju astronomije.

Teleskop namesto cigaret

Medtem je Merkur že dodobra zaplul pred žarečo kroglo in obiskovalcem ponudil priložnost, da si skozi enega izmed teleskopov ogledajo zanimiv pojav.

Med izkušenejšimi opazovalci ponedeljkovega pojava je bil član Astronomskega društva Komet Milenko Janežič, ki je mlajšim potrpežljivo pomagal, da sta Sonce in Merkur ostala v vidnem polju njegovega teleskopa, ki je bil ob tej priložnosti seveda zaščiten s folijo, ki prepušča le majhen del Sončeve svetlobe. Ob močni svetlobi bi opazovanje skozi teleskop brez zaščite namreč povzročilo trajne poškodbe oči.

»Že v mladih letih sem rad bral znanstveno fantastične romane Julesa Verna in Isaaca Asimova, ki so v meni vzbudili zanimanje za vesolje in astronomijo,« pravi Milenko Janežič, ki se resneje ukvarja z astronomijo, odkar je pred skoraj 20 leti kupil teleskop, s katerim opazuje še danes. »Ko sem prenehal kaditi, sem varčeval denar, ki bi ga sicer porabil za cigarete in kmalu se je nabrala znatna vsota. Primaknil sem še nekaj drugih prihrankov in si kupil teleskop,« pravi Janežič, ki je reden gost na podobnih javnih opazovanjih, kjer obiskovalcem rad pokaže kakšno zanimivost na nebu.

Prehodi Venere in Merkurja preko Sončeve ploskvice znanstvenikom ne predstavljajo več velikega izziva, ob koncu 18. stoletja pa je zaradi njih astronomom uspelo izmeriti razdalje med planeti in Soncem. Danes tovrstni dogodki predstavljajo zanimiv in redek astronomski pojav, ki v primeru javnih opazovanj, tudi mimoidočim pomagajo bolje razumeti vesolje.

Kot pravi Lojze Vrankar, drugih pomembnejših dogodkov na nebu letos ni napovedanih. Kljub temu nočno nebo vedno ponuja ogromno zanimivosti, ki bodo med čakanjem na naslednji izredni dogodek zaposlovale ljubitelje astronomije. »Se pa nikoli ne ve, kdaj se bo znova pojavil kakšen svetlejši komet,« dodaja kamniški profesor fizike.