Most Mehmed Paše Sokolovića (zgrajen 1577) v Višegradu, velika stvaritev osmanske arhitekture in glavni junak Andrićevega romana Mosta na Drini (1945) / Foto: Wikipedija

Je most na Drini še?

Letos mineva 55 let od 1961, ko je Ivo Andrić dobil Nobelovo nagrado za književnost. Njegov Most na Drini (Na Drini ćuprija) je bil simbol vezi med levim (bošnjaškim) in desnim (srbskim) bregom te reke. Je še?

Most je še, a ni več vez

Most na Drini v Višegradu še stoji in je pod zaščito Unesca, nima pa več svoje nekdanje simbolne moči. Sicer pa želim na tem mestu poudariti dejstvo, da lahko v romanih Iva Andrića in Meše Selimovića najdemo razlago tudi za tragedijo, ki se je v zadnjem desetletju minulega stoletja zgodila v Bosni. Odlomki iz njunih del so brezčasno aktualni. Denimo tale iz Andrićeve Travniške kronike. »Kako je mogoče, da bi se ta dežela umirila, uredila in sprejela vsaj toliko civilizacije, kot je imajo njeni najbližji sosedi, če je ljudstvo v njej razdvojeno kakor nikjer v Evropi? Štiri vere živijo na tej ozki, gorati in revni zaplati zemlje. Vsaka od njih je samosvoja in strogo ločena od drugih. Čeprav vsi žive pod istim nebom in od iste zemlje, ima vsaka vera središče svojega duhovnega življenja daleč v tujem svetu – v Rimu, Moskvi, Carigradu, Meki, Jeruzalemu in bogve kje povsod, samo ne tam, kjer se ljudje rode in umirajo. In vsaka je prepričana, da je pogoj njeni blaginji in obstoju v hiranju in nazadovanju drugih ver in da je njih napredek mogoč samo v njeno škodo. Vse štiri so postavile nestrpnost za največjo vrlino, vsaka si obeta rešitev od nekje zunaj in vsaka iz nasprotne smeri.« Neverjetno, kaj ne! Ali pa tale odlomek iz Selimovićevega romana Derviš in smrt. »Smo najbolj zapleteni ljudje pod soncem. Še z nikomer se ni zgodovina tako pošalila kakor z nami. Do včeraj smo bili tisto, kar bi danes radi pozabili. Pa tudi nismo postali nič drugega. Osuplo smo ostali na pol pota. Ne moremo nikamor več. Odtrgani smo, pa nismo sprejeti. Kakor rokav, ki ga je hudournik ločil od matične reke in nima več curka, ne izliva in je premajhen, da bi bil jezero, in prevelik, da bi ga popila zemlja. Z nejasnim občutkom sramu zaradi rodu in krivde zaradi odpadništva nočemo gledati nazaj, vendar nimamo kam gledati naprej, zato ustavljamo čas, ker se bojimo kakršne si že bodi odločitve. Zaničujejo nas bratje in prišleki, mi pa se branimo s ponosom in sovraštvom. Hoteli smo se ohraniti, pa smo se tako izgubili, da nič več ne vemo niti, kaj smo …« Takole pa je Selimović svoje rojake opisal v intervjuju z Bogdanom Pogačnikom (1973). »Bosanci imajo obremenjeno psiho, tako da so za pisatelja analitika zelo hvaležno področje. Vse, kar o bosanskem človeku govorimo, je in ni. Človek iz Šumadije, Srb, ima eno samo dimenzijo, pri nas se jih več prepleta v enem, Šumadinec je odprt, pogumen in nase ponosen, bosanski je zaprt sam vase, vendar ima hkrati tri misli v glavi. Vselej bo naredil nekaj nasprotnega od tega, kar želi. Njegov značaj je nekje temačno pobarvan. Morda je zato v njem ostala zgodovinska travma, kar se mu zdaj ob novih prelomih po svoje vrača. Prav ta notranja neuglašenost pa se vselej kompenzira s fanatizmom za to ali ono smer.« Ko v zadnjem času spremljalo epiloge sojenju največjim zločincem v jugoslovanskih vojnah, pa nam pride ko naročen tale Selimovićev 'komentar': »Pravica je kakor zdravje, nanjo misliš, ko je ni, in je v resnici nedoločljiva, vendar je mogoče še najbolj želja, naj se zatre krivica, ta pa je zelo določna. Vse krivice so enake, človeku pa se zdi, da je največja tista, ki je storjena njemu. In če se mu tako zdi, je tudi v resnici tako, ker ni mogoče misliti s tujo glavo.« Namesto sklepa pa še tale iz Mosta: »Brž ko katera koli vlada začuti potrebo, da z lepakom obeta svojim državljanom mir in blaginjo, mora biti človek previden in pričakovati ravno nasprotno.« Ko je bila v Sarajevu 1984 zimska olimpijada, sta bila mir in blaginja tega mesta na vrhuncu. Deset let pozneje pa … (Vir: Polona Balantič, MMC RTV SLO)

Perverznost tobačne industrije

»Industrija pripravlja zelo inovativne kampanje. Pred kratkim je na dan prišlo poročilo o tem, kako nagovarjajo mladino v Južni Ameriki. Reklame za tobak postavijo tik zraven sladkarij. Povsem jasno je, da merijo naravnost na otroke.«

Ta stavek je iz intervjuja, v katerem Robert Eckford, pomočnik direktorja največje nevladne organizacije na področju tobaka na svetu – Kampanje za otroke brez tobaka (Campaign for Tobacco Free Kids), razkriva, na kako sprevržene načine se tobačna industrija loteva tistih, ki so njeni bodoči kupci … Meri naravnost na otroke. (Vir: MMC RTV SLO)

Svet je simfonija

»Simfonija mora biti kot svet. Vsebovati mora vse.« Tako je bil prepričan skladatelj Gustav Mahler (1860–1911), veliki mojster simfonije. Mi pa njegovo trditev obrnimo in ugotovimo: ta svet je kot simfonija, globalna umetnina, vsebuje tako rekoč vse …

Oddajte svoj komentar

Kranj 17°

pretežno jasno
vlažnost: 45 %
veter: V, hitrost: 11 km/h

2/17

petek

3/18

sobota

3/12

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

OBVESTILA / Gorenjska, 22. marec 2024

Ali sem fit?, tombola, kulinarična delavnica ...

PRIREDITVE / Stara Loka, 22. marec 2024

Pasijonski večer

PRIREDITVE / Visoko, 22. marec 2024

Ob materinskem dnevu

DELAVNICE / Lesce, 22. marec 2024

Velikonočne delavnice

GLEDALIŠČE / Podnart, 22. marec 2024

Monokomedija Jutri začnem odpovedana

OBVESTILA / Kranj, Šenčur, Cerklje, Goriče, 23. marec 2024

Meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola

PRIREDITVE / Brezje, 23. marec 2024

Romanje po Rožnovenski poti

PRIREDITVE / Adergas, 24. marec 2024

Lep materinski dan

 

 
 

 

 
 
 

Kranj diha z vojašnico / 22:55, 20. marec

Migranti bojo vsaj rodnost popravli, vlada te pa na suho nateguje ;)

Kranj diha z vojašnico / 20:58, 20. marec

Bojim se, da bodo na koncu v teh lepih hangarjih poležavali ilegalni migranti. Okoli novega leta se je omenjalo tudi Kranj, kot možni center...

Sprava bo, sprave ne bo / 10:47, 20. marec

Slovenci nismo preveč inteligentni narod. Dokaz so dogodki par let pred 2.sv vojno, med vojno in vsaj 15 let po vojni. V Franciji so izvenso...

Hišnik ne pozna hišniškega dela? / 08:05, 20. marec

Tipično. Gospa izpade kot "tečna baba", ki se vtika v vse in vsakega, večno negoduje in ji nikoli nič ni prav. Sosedje se "pomenljivo" spogl...

Smučišče neupravičeno zaprto / 18:40, 19. marec

Tožiti inšpektorico za vso nastalo škodo ! Sicer pa ja, časi vlade halfšiptarja ko nisi smel na cesti jesti rogljička, lahko pa si bil pri s...

Že zdaj učenje materinščine / 13:19, 17. marec

Delo, 14, 3. : "Združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije je na včerajšnjem sklepnem dnevu strokovnega posveta pripravilo ra...

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 17:17, 14. marec

Bilo je posnetih kar nekaj filmov po resničnih dogodkih, ko so sestre pomagale na smrt bolnim. Bilo je kaznivo dejanje, evtanazija ki je enako dejanje, pa baje ni.