Janez Krstnik Kersnik, Čopov in Prešernov učitelj

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: Arhiv člankov / sobota, 26. marec 2016 / 13:52  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (41)

Samo zares izredni pedagogi so tako priljubljeni, kot je bil Janez Krstnik Kersnik, sin premožnega kmeta, mlinarja in žagarja, kjer se je po domače reklo pri Žagarju v Mostah pri Žirovnici. Rodil se je 26. marca 1783. Bil je tudi Čopov in Prešernov učitelj in pobudnik pouka naravoslovnih predmetov v slovenščini. Zapisano je, da so god »ljubljenega domorodnega in domoljubnega profesorja« licejski ljubljanski dijaki »filozofi« praznovali s petjem, baklado in umetnim ognjem pod Turnom ali na Rožniku. Proslavljali so ga v latinskih, slovenskih in nemških pesmih.

Z odličnim uspehom je končal latinske šole, dva filozofska in en bogoslovni letnik na liceju v Ljubljani. Leta 1804 je nastopil službo učitelja četrtega razreda na ljubljanski normalki, to je na nekdanji osnovni šoli. Z dekretom dvorne študijske komisije na Dunaju je bil leta 1808 nastavljen kot redni profesor fizike na ljubljanskem liceju (gimnaziji), kjer je služboval do smrti.

Ko so bile šole spomladi 1809 zaradi vojnih dogodkov zaprte, se je kot mlad profesor zavzel za nadarjenega učenca drugega razreda normalke, Matijo Čopa iz sosednje Žirovnice. Zanimivo, da je Matija ob nemškem pouku na normalki še nekoliko teže shajal. Janez Kersnik ga je poučeval s takim uspehom, da je Matija Čop postal tretje leto že odličnjak, kasneje pa tudi znan po obvladovanju 19 jezikov. »Žagarjev« učitelj iz Most je bil učitelj in prijatelj tudi Francetu Prešernu iz Vrbe. Očitno je izredno veliko in pozitivno vplival tako na najbolj učenega Slovenca Matijo Čopa kot tudi na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna.

Kersnik je užival velik ugled pri vseh dijakih, saj so ga ljubili kot očeta. Čeprav je bil pouk na liceju nemški, je našel priložnosti, da je v učencih budil narodno zavest in ljubezen do domačega jezika. Ko je leta 1848 dobila slovenščina nekoliko več veljave v javnosti in šoli, je bil prvi, ki je v začetku leta 1849 začel na ljubljanskem liceju za širšo javnost predavati v slovenskem jeziku.

Njegova velika družina je težko shajala. Srečavali so se tudi z boleznimi in smrtjo. Žena je bila italijanskega rodu, vendar je vzgojil svojih devet otrok v zavedne Slovence. Skoraj vse sinove je dal šolati, tudi na vseučiliščih. Ko so se leta 1848 v Ljubljani začele slovenske gledališčne predstave, sta bila med igralci in pevci tudi Kersnikova najmlajša hči Leopoldina in sin Karel, sin Jožef pa je bil oče slovenskega pisatelja Janka Kersnika …

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Dražgošah se je 21. 3. 1913 rodil slikar in pedagog Gabrijel Stupica. Bil je med ustanovitelji Grupe 69. Znan je tudi po izjavi »Največje neumnosti sliši slika v muzeju.«

Na gradu pri Bledu se je 25. 3. 1667 rodil operoz (Akademija operozorum, predhodnica SAZU) in ljubitelj umetnosti Jurij Adam Grimbschitz. Bil je povišan v plemiški stan.

V Bohinjski Bistrici se je 25. 3. 1798 rodil gozdar Jože Koller. Postavil je temelje za sistematično pogozdovanje Krasa.

Na Jesenicah, na Stari Savi, se je 26. 3. 1814 rodil podjetnik Viktor Ruard. Zaposlenih je imel več kot šeststo rudarjev, gozdnih delavcev, oglarjev in fužinarjev.

V Brodu pri Bohinjski Bistrici se je 26. 3. 1838 rodil slovenski pisatelj Janez Mencinger.