Gregor Aljančič skupaj z ženo Magdo preučuje življenje človeške ribice s poudarkom na njenem varstvu.

Senzacija zanju le dobra novica

Oči ne samo slovenske, ampak tudi svetovne javnosti so te dni uprte v »čudež« v Postojnski jami – v jajčece človeške ribice, pritrjeno na steklo akvarija v Koncertni dvorani, ki ga je 30. januarja opazil eden izmed vodnikov v Postojnski jami. Samica je nato izlegla še 54 jajčec.

Človeška ribica iz Postojnske jame je tako v preteklih dneh postala prava svetovna senzacija. A ne za Gregorja Aljančiča, vodjo Jamskega laboratorija Tular, ki ga je pred 55 leti zasnoval njegov oče Marko Aljančič in je edini laboratorij te vrste v Sloveniji. Poleg podzemnega laboratorija v Moulisu v francoskih Pirenejih je tudi edini kraj, kjer se človeške ribice uspešno razmnožujejo zunaj svojega naravnega habitata. Od leta 2002 v Jamskem laboratoriju Tular raziskujejo tudi majhno kolonijo črne človeške ribice, izjemno ogrožene temno obarvane podvrste. »Izleganje jajčec človeške ribice gotovo ni čudež, je pa dovolj redek in skrit dogodek, da ga v naravi še nismo dokumentirali. Senzacija bo, če se bomo končno zavedeli dolgotrajnih posledic onesnaževanja krasa in pitne vode,« o »čudežu« iz Postojnske jame meni Aljančič. Jajčeca človeške ribice so zagotovo dobra vaba za obiskovalce, sicer pa so jih imeli tudi v Postojnski jami že priložnost razkazovati. »Na začetku 19. stoletja se je še zastavljalo vprašanje, ali gre sploh za odrasle živali, saj so na zunaj vse življenje videti kot ličinke,« razloži Gregor Aljančič in doda, da so jajčeca človeške ribice v Postojnski jami prvič videli že leta 1875. »Jamski vodnik je v vedru, kamor je dal ujeto človeško ribico, da bi jo pokazal obiskovalcem, naslednji dan opazil jajčeca. Takrat so spoznali, da se razmnožujejo z jajčeci, žal pa so vsa propadla.« Kolikor vedo iz laboratorijev, samica izleže od dvajset do sedemdeset jajčec, v povprečju se jih dejansko izleže le pol. »Nekatera niti niso oplojena, druga postanejo hrana ostalim jamskim živalim, saj hrane v podzemlju ni v obilju, pogoste so tudi okvare tekom razvoja zarodka,« pojasni Aljančič. Skupaj z očetom je imel prvič priložnost opazovati jajčeca človeške ribice leta 1993. »Pred tem sva že našla mladičke, a nisva videla jajčec, iz katerih so se izlegli.« Od takrat so v laboratoriju Tular že več kot dvajsetkrat spremljali odlaganje jajčec, od leta 1998 s pomočjo infrardeče kamere. Zdaj se razmnožujejo tudi že v Tularju vzgojene živali. Kljub tem uspehom gre za zelo redek pojav, pojasnjuje Aljančič, saj se samica razmnožuje samo vsakih sedem ali več let. Za sedemdeset jajčec, ki morajo vsa biti opremljena z energijo za razvijajoči se zarodek, mora kljub pomanjkanju hrane v jamskem svetu samica zagotoviti ogromno zalog. »Tega ne zmore zagotoviti vsako leto, ampak varčuje dolga leta.« Za to mora imeti tudi primerne razmere. »V ujetništvu se le izjemoma zgodi, da samica izleže jajčeca. Po letu 2002 je Postojnska jama močno izboljšala razmere v tamkajšnjih akvarijih, trud Slavka Polaka iz Notranjskega muzeja ter prenos znanja iz Tularja že kažejo dobre rezultate,« pojasni Aljančič. Samica lahko jajčeca izlega več tednov, mladički pa se nato izležejo v približno štirih mesecih. Prvi »naraščaj« je tako v Postojnski jami najverjetneje mogoče pričakovati šele v juniju. »Razvoj v jajčecu je namreč odvisen tudi od temperature – višja ko je, hitreje poteka razvoj.« Skoraj vse, kar danes vemo o človeški ribici, so odkrili v jamskih laboratorijih, ker je kraško podzemlje skoraj nedostopno, je poudaril Aljančič. V laboratoriju je namreč moč spremljati celoten življenjski krog. »A kljub temu danes še vedno več vemo o njihovi notranji zgradbi kot pa o tem, kako pravzaprav živijo, kako se prehranjujejo in razmnožujejo, skratka, kako so se prilagodile na jamsko okolje,« pravi Aljančič in dodaja, da nam je ob naraščajočem onesnaževanju na Krasu brez tega znanja in praktičnih ukrepov ne bo uspelo ohraniti. Varstvo človeške ribice in njenega podzemeljskega habitata pa je lahko uspešno le ob stalnem izobraževanju javnosti, usmerjenem v verodostojno promocijo človeške ribice kot enega najpomembnejših simbolov svetovne naravne dediščine ter raznovrstnosti jamskega živalstva s poudarkom na varovanju podzemne vode. Onesnažen habitat človeške ribice namreč obenem pomeni tudi oporečno pitno vodo.

Oddajte svoj komentar

Kranj 7°

oblačno
vlažnost: 66 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

-1/7

četrtek

0/2

petek

-5/2

sobota

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

IZLETI / Kranj, 17. januar 2019

Pohodniški izlet Dragonja–Sveti Duh

PREDAVANJA / Žiri, 17. januar 2019

Vzgoja za smisel

PREDAVANJA / Lesce, 17. januar 2019

S krepitvijo črevesne flore do boljšega zdravja

OBVESTILA / Milje, 17. januar 2019

Izdelovanja rož iz krep papirja

OBVESTILA / Škofja Loka, 17. januar 2019

Srečanja ob humanistiki

PRIREDITVE / Stara Fužina, 18. januar 2019

Tolminsko sirarstvo – tisočletna kultura

IZLETI / Kranj, 19. januar 2019

Pohod Predoslje–Suha

IZLETI / Šenčur, 19. januar 2019

Jakobova pot po šenčurski veji

 

 
 

 

 
 
 

Lani največ uprizarjali Cankarja / 22:12, 16. januar

Cankar se je peljal na Rožnik s kočijo, z drugo pa klobuk, palca in rokavice!

Lani največ uprizarjali Cankarja / 19:14, 16. januar

Skoraj bi pozabil.Zadnjič sem ga videl enkrat v 90. letih v Begunjah. Takrat že ni bil več "taprav".Morda se ga še kdo spomni, klicali so g...

Lani največ uprizarjali Cankarja / 18:53, 16. januar

Tole je resnična zgodba.Moj znanec je bil oboževalec gledališča.Nobene predstave ni izpustil.Nekoč je želel že drugič na predstavo in je ...

Koncerti za boljši jutri / 18:25, 16. januar

Koncert ne prinese boljši "jutri".
Tudi 1000 koncertov ne.
Koncert lahko prinese boljši "danes" tistim, ki poberejo vstopnino.

Zaradi dotrajanih oken so učenci na prepihu in mrazu / 13:05, 16. januar

"Primitivna desničarja in še bolj primitivna komentarja !"************Primoz, zbiranje zamaškov ni sramotno, je pa sramota za državo v Evrop...

Katere ceste čaka letos obnova / 12:23, 16. januar

Začnite z novim rondojem Kranj vzhod in potem navezavo na novo cesto Britof-Šenčur. Počasi bo kolona ob konicah do Brnika.

Zaradi dotrajanih oken so učenci na prepihu in mrazu / 09:48, 16. januar

Po gaberjanskih ukrepih učitelj ni bil več spoštovan.