Junaška doba Slovencev

Besedilo:
Kategorija: GG Plus / torek, 23. februar 2016 / 11:38  

V Križah so ob slovenskem kulturnem prazniku predstavili ponatis zgodovinske povesti Josipa Lavtižarja Junaška doba Slovencev. Povest se dogaja na Gorenjskem v času turških vpadov.

Josip Lavtižar se je rodil v Kranjski Gori leta 1851, umrl pa v Ratečah leta 1943 – v obeh krajih so mu postavili doprsni kip. Bil je duhovnik, skladatelj in operetni libretist, svetovni popotnik, zgodovinar, krajepisec in pisatelj. Napisal je pet zgodovinskih in biografskih povesti, več dolgih potopisov in dramo. V zgodovinskih povestih je sistematično prečesaval slovensko zgodovino od 14. do 18. stoletja: Lipniški grad pri Radovljici se dogaja v 14. stoletju, Junaška doba Slovencev v 15. stoletju, Primož Trubar v 16. stoletju, Bled in Briksen v 17. stoletju in Šentjoški gospod Šimen in njegovi sodobniki v 18. stoletju. Vrsta njegovih knjig se ukvarja s cerkveno zgodovino: Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica, Zgodovina župnij v dekaniji Kranj, Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj ... Ni mu bilo pod častjo izdajati knjig v samozaložbi.

Nov ponatis knjige Junaška doba Slovencev so v polni dvorani Kulturnega doma v Križah predstavili dr. Miran Hladnik, Jožica Koder in Janez Kavar. Gre za t. i. turško povest, ki se dogaja na Gorenjskem ob času turških vpadov v 15. stoletju. Z obsegom skoraj petdeset tisoč besed in s tridesetimi poglavji je sicer že skoraj romaneskne dolžine, vendar je močno podobna predhodnim besedilom povestnega značaja. Izhajala je petnajst mesecev v letih 1935 in 1936 v podlistku političnega in gospodarskega časnika Gorenjec, nato pa bila ponatisnjena v knjigi v založništvu Tiskovnega društva v Kranju, ki je izdajalo tudi Gorenjca. »Prototip turške povesti je Jurčičev Jurij Kozjak, slovenski janičar iz leta 1864. Velika popularnost Jurija Kozjaka je spodbudila vrsto podobnih del, med katerimi ima posebno mesto Miklova Zala: Povest iz turških časov Jakoba Sketa. Tretjina turških povesti je izšla pri Mohorjevi družbi in so utrjevale predstavo o Slovencih kot borcih za krščanstvo proti Turkom. Ta politična formula je zrasla izpod peresa, sicer liberalca, Jurčiča. Obdržala se je vse do danes, ko služi kot alibi aktualnemu zapiranju poti 'krivoverskim' beguncem z vzhoda z bodečo žico. Soočenje rojakov z islamskim svetom je bilo travmatično v 15. stoletju, ko so Turki prodirali na zahod, in je travmatično tudi v 21. stoletju, ko prihajajo muslimani v stotisočih kot begunci,« je zgodovinske vzporednice povlekel dr. Miran Hladnik.

Lavtižarjevo plemenito in precej socialno prizadevanje gre v smer pomirjanja nasprotij med antagonističnimi družbenimi sloji. Ko priznava, da posvetna gospoda pogosto kruto ravna s kmetom, se postavlja na stran kmetov, ni pa na­klonjen kmečkemu uporniš­tvu, saj hujskačem k uporu pripiše neprijetne značajske lastnosti. »Redka so v literarni zgodovini besedila, v katerih se brisanje meja med socialnimi sloji srečno izide. Junaki želijo s poroko prestopiti mejo med revnim in bogatim znotraj svojega sloja ali pa med kmečkim in meščanskim. Lavtižar je med njimi še dodatno izjemen, ker se spogleduje s povezovanjem plemske gospode s kmetstvom,« je še dodal Hladnik, o pomembnosti Lavtižarjeve povesti z jezikovnega ter zgodovinskega vidika pa sta spregovorila tudi Jožica Koder, učiteljica slovenskega jezika v pokoju in predana raziskovalka naše zapisane kulturne dediščine, in Janez Kavar, urednik novega ponatisa, ki se je tudi zahvalil vsem sodelavcem.