Pesnik pobitih Slovencev

Kategorija: Pisma bralcev / četrtek, 25. junij 2015 / 10:05  

(Odgovor na članek Pesnik France Balantič razburil Kamničane, Gorenjski glas, 16. junija 2015)

Ko noč bo sinja čez grobove pala,
izgrebi belo svečo iz prsti
–prav tisto, ki na srcu mi gori–
France Balantič

Prav v teh dneh spomina na konec druge svetovne vojne gledam sliko svojega brata, pesnika na različnih portalih novodobne računalniške komunikacije in berem sovražne govore, pritlehne izjave ljudi, ki še vedno živijo v času nerešenih grozečih dejanj porušenega komunističnega režima.

Vsak dan se slovenski politiki in parlamentarci pogovarjajo, sestankujejo, sklepajo in tudi pospravljajo, kar so podedovali od svojih prednikov. Težka bremena zločinskih dejanj bratomorne vojne, revolucije nas še vedno ločujejo kljub drugačnim težavam, od katerih je odvisen naš vsakdan.

Partizani in domobranci ... in pesnik France Balantič.

Ne bom razpravljala in ne dokazovala, da je moj brat moral tragično umreti komaj dvaindvajset let star zato, ker je spoznal, da se s pobijanjem nasprotnikov komunizma, in to lastnih bratov, ne more braniti in osvobajati domovine, okupirane od tujcev. In še več, osvoboditelji so svoj krvavi pohod nadaljevali tudi po vojni. Koga ne gane Huda jama, »grobovi« po naših gozdovih in kraška brezna, polna človeških ostankov?

Žrtve revolucije, tudi moj brat je med njimi, so še sedemdeset let po vojni zaznamovane, »pripete na steber« domobranstva. Zato je njegovo ime neprimerno za poimenovanje kamniške knjižnice, čeprav so občinski svetniki soglasno sprejeli odlok, da se knjižnica imenuje po pesniku. So se svetniki zmotili in župan z njimi? Ponovno glasovanje je v posmeh lastnim odločitvam. Kdo jim še lahko zaupa?!

Resnična je samo poezija pesnika, ki »je videl naprej«.

Če zrušil se bom v kameniti gaz,
prej ko zažgem na Tvojem se ognjišču,
bom vsaj Tvoj beli kamen na križišču.

... v spotiko vsem, ki nočejo videti.

Tilka Jesenik Balantič, Kamnik