Slovenec sem, tako mi je mati djala

Kategorija: Pisma bralcev / torek, 2. junij 2015 / 13:34  

Vedno bolj se mi dozdeva, da Slovenci premalo ljubimo svojo domovino. Težko smo si priborili svojo državo, svojo samostojnost, o kateri so naši predniki le sanjali. Lahko bi živeli bolje, tako pa prodajamo svoje premoženje, tovarne, trgovine – tujcem, kam to pelje? Pravi domoljubi so bili tisti Slovenci, ki so morali v svet, s trebuhom za kruhom.

Veliko mladih ukaželjnih študentov je šlo svoje znanje bogatit na Dunaj, v prestolnico takratne monarhije. Njihovo življenje v velemestu ni bilo lahko. Že nekdaj je bilo rečeno, da »kdor gre na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj«. Veliko teh študentov, obogatenih z znanjem, se je po študiju vrnilo v domovino in s svojim znanjem bogatilo domovino Slovenijo.

Tudi na obrobju Slovenije, v revnih vaseh, hišah, so se rojevali številni znanci Slovenci, ki so s svojim znanjem opozorili svet. Lovro Kuhar - Prežihov Voranc je bil kmečki sin, a velik pisatelj. Tudi v naši vasi Mošnje sta se v 18. stoletju rodila brata Špendal, ki sta svojo pripadnost do študija odšla izpopolnjevat na Dunaj. Starejši Anton, rojen 22. maja 1739, je študiral bogoslovje in leta 1764 opravil doktorat. Leta 1799 je bil rektor Dunajske univerze. Ko so jima umrli starši, je mlajši brat Jožef popolnoma osirotel, zato ga je Anton vzel k sebi na Dunaj in ga dal študirati. Kot nadarjen in izreden učenec je na Dunaju dosegel izjemen uspeh. Svoj študij je popolnoma posvetil katehezi. Leta 1788 je bil prošt dunajskega metropolitanskega kapitlja. Leta 1828 je promoviral Franceta Prešerna in bil deset let kasneje, 1838, odlikovan z viteškim križcem Leopoldovega reda. Celih 28 let je vodil celotno avstrijsko prosvetno upravo.

Prav je, da se včasih spomnimo svojih velikih mož in jim namenim majhne medijske pozornosti. Pisali so strokovne knjige in širili slovenski jezik in tako predstavljali našo domovino Slovenijo povsod tam, kjer so živeli in delali.

Ciril Zupan, Mošnje