O tragediji Hribarjevih s Strmola

V zadnjem času so s tragedijo Hribarjevih s Strmola v medijih nekateri pisci povezovali moje ime. Brez slehernega sramu in dokazov so navajali ali namigovali, da sem sodeloval pri uboju Hribarjevih, pri najbolj grozovitem uboju, kakor ga je po več prekopavanjih oziroma izkopavanju in po več kot sedemdesetih letih videl in prikazoval zasebni, že kar poklicni izvedenec za podobna izkopavanja. Odločno izjavljam, da pri uboju nisem sodeloval ali bil navzoč. Neresnično je tudi pisanje, da je Hribar pomagal in sodeloval s partizani. Komu so po toliko letih potrebne vse te izmišljotine in sprenevedanja?

Ni moj namen po več kot sedemdesetih letih razgrinjati in obujati medvojno delovanje Hribarja ali posameznika sploh. Zaradi resnice pa naj spomnim samo na en poznan primer Hribarjevega medvojnega sodelovanja, zapisanega v knjigi S. Šinkovca: Begunje 1941–1945, izdani leta 1995, in sicer: Nemci so 4. maja 1941 aretirali vplivnega predvojnega politika Jožka Zabreta iz Britofa pri Kranju in zaplenili njegovo tovarno olja in firneža. Po skoraj letu in pol so ga 4. septembra 1942 iz Begunj izpustili, brez obrazložitve. Kmalu za tem ga je pozval nacist dr. Gustav Skalka, deželni svetnik, ki je v kranjskem okrožju vodil urade okupacijske oblasti gaulaterja dr. Friedricha Rainerja, in že sta bila na gradu Strmol. Tam sta ga sprejela Rado Hribar in Lojze Mejač, veletrgovec in nemški komisar občine Komenda, in Zabretu govorila: Rešila sva vas zapora in ustrelitve, želiva, da nam napravite protiuslugo in se pridružite naši skupini za protipartizansko delovanje. Presenečen je zaprosil za nekajdnevni premislek, Skalka pa ga je še drugič in nato še tretjič pripeljal na grad, kjer sta ga Hribar in Megič ponovno nagovarjala za sodelovanje, mu obljubljala vrnitev premoženja, končno pa so ga prepričevali vsi trije, nazadnje celo s pretnjo, kaj bo v obratnem primeru z njim in njegovo družino.

Ker pa je Zabret vseskozi zavračal sodelovanje, so ga Nemci kmalu za tem ponovno aretirali, v begunjskem zaporu sta mu dva tamkajšnja gestapovca še enkrat prigovarjala, naj vendar premisli, nato pa so vklenjenega odvedli v taborišče Dachau, od tam pozneje v še hujši Flossenburg, kjer je dočakal svobodo. Istočasno so na Dunaj konfinirali njegovo ženo s štirimi otroki.

Prav to je Zabret po vojni pripovedoval tudi sovaščanu in nekdanjemu njegovemu delavcu in ko ga je vprašal, kako je zmogel kljub tolikim grožnjam in trpljenju vztrajati, je odgovoril: »Kot Slovenec nisem mogel sodelovati s tistimi, ki so preganjali in uničevali naš narod.«

In za kakšno sodelovanje z oboroževanjem je šlo? Hribarju so ob preiskavi gradu zasegli brzostrelko, nabito z naboji, vojaško pištolo in več lovskih pušk (lovskega orožja Gorenjci niso smeli posedovati). Brzostrelko je za varnost Hribarju izročil generalmajor Karel Brenner, na Bledu poveljnik redarstvene policije »Alpenland«, t. j. general, ki je 19. julija 1942 izdal ukaz o požigu vasi Kokra, Hrastnik in Sovodenj, postrelitvi moških ter ukazal njihova trupla zmetati v ogenj in izgon žena in otrok v nemška taborišča. Iz enega medvojnega zapisa je tudi razvidno, da je Hribar za večjo varnost pred partizani 16. decembra 1943 orožnike v Cerkljah prosil za minomet, to pa utemeljeval še s predlogom generala Brennerja, da bi nekaj bomb vseeno imel, da bi z njimi na nevarnost pred partizani opozoril bližnje nemške posadke.

Medvojni dogodki z območja Krvavca so opisani v več knjigah in poznani tudi iz drugih virov. Številke iz teh opisov oz. gradiv govore, da so domači nasprotniki partizanov v najtesnejšem sodelovanju z najvišjimi okupacijski političnimi in policijskimi voditelji še to leto partizanstvo na območju Krvavca razbili in uničili. Od 74 borcev Krvavške čete, pravkar ustanovljenega Kokrškega odreda, jih je ostalo šest. Nemci so ubili devet in zajeli dvanajst borcev čete, 47 pa so jih domači nasprotniki partizanov na razne načine in z različnim vplivanjem zvabili od partizanov. Od slednjih se jih je 35 zbralo na zbornem mestu pri Mejaču v Komendi.

Franc Štefe - Miško, Ljubljana

Oddaj svoj komentar

Kranj 14°

pretežno jasno
vlažnost: 73 %
veter: JV, hitrost: 11 km/h

2/17

petek

3/18

sobota

3/12

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

GLEDALIŠČE / Podnart, 22. marec 2024

Monokomedija Jutri začnem odpovedana

OBVESTILA / Gorenjska, 22. marec 2024

Ali sem fit?, tombola, kulinarična delavnica ...

PRIREDITVE / Stara Loka, 22. marec 2024

Pasijonski večer

PRIREDITVE / Visoko, 22. marec 2024

Ob materinskem dnevu

DELAVNICE / Lesce, 22. marec 2024

Velikonočne delavnice

PRIREDITVE / Brezje, 23. marec 2024

Romanje po Rožnovenski poti

OBVESTILA / Kranj, Šenčur, Cerklje, Goriče, 23. marec 2024

Meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola

PRIREDITVE / Spodnji Brnik, 24. marec 2024

Ob materinskem dnevu

 

 
 

 

 
 
 

Kranj diha z vojašnico / 22:55, 20. marec

Migranti bojo vsaj rodnost popravli, vlada te pa na suho nateguje ;)

Kranj diha z vojašnico / 20:58, 20. marec

Bojim se, da bodo na koncu v teh lepih hangarjih poležavali ilegalni migranti. Okoli novega leta se je omenjalo tudi Kranj, kot možni center...

Sprava bo, sprave ne bo / 10:47, 20. marec

Slovenci nismo preveč inteligentni narod. Dokaz so dogodki par let pred 2.sv vojno, med vojno in vsaj 15 let po vojni. V Franciji so izvenso...

Hišnik ne pozna hišniškega dela? / 08:05, 20. marec

Tipično. Gospa izpade kot "tečna baba", ki se vtika v vse in vsakega, večno negoduje in ji nikoli nič ni prav. Sosedje se "pomenljivo" spogl...

Smučišče neupravičeno zaprto / 18:40, 19. marec

Tožiti inšpektorico za vso nastalo škodo ! Sicer pa ja, časi vlade halfšiptarja ko nisi smel na cesti jesti rogljička, lahko pa si bil pri s...

Že zdaj učenje materinščine / 13:19, 17. marec

Delo, 14, 3. : "Združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije je na včerajšnjem sklepnem dnevu strokovnega posveta pripravilo ra...

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 17:17, 14. marec

Bilo je posnetih kar nekaj filmov po resničnih dogodkih, ko so sestre pomagale na smrt bolnim. Bilo je kaznivo dejanje, evtanazija ki je enako dejanje, pa baje ni.