Nikoli z glavo skozi zid
Novi župan ene najbolj razvitih občin pri nas, občine Trzin, je postal 42-letni Peter Ložar. Kot župan stavi na sodelovanje, vodenje občine pa ni edina vloga, s katero se bo soočil – predvidoma januarja bo postal tudi oče.
Trzin – S Petrom Ložarjem sva uvodoma enkrat za vselej razčistila vprašanje, ki se poraja mnogim na Gorenjskem – ali Trzin sodi pod Gorenjsko ali ne. »Sam sem stari Trzinec, torej tukaj živim že vse življenje, in od nekdaj smo se prištevali pod Gorenjsko. Ker pa je moja mama rojena v Gradu v občini Cerklje, se sam počutim še toliko bolj Gorenjca. Je pa res, da se meje med regijami nekako brišejo, s priseljevanjem zbledijo in niso več tako jasne kot nekoč,« nam je povedal nekaj dni po izvolitvi, ki pa so bili zanj – četudi so mu mandat uradno potrdili šele na ustanovni seji 5. novembra, že zelo delovni. Tudi v občini Trzin je zaradi močnega deževja zalilo nekaj objektov, zato je bila za novega župana ena od minulih noči že precej neprespana.
Peter Ložar v Trzinu živi že vse svoje življenje, občani pa ga najbolj poznajo kot prizadevnega kulturnika in enega od tistih, ki so zaslužni za festival Trzinska pomlad, vnovičen vzpon trzinskega kulturnega doma in KUD Franc Kotar Trzin. »Zelo sem ponosen na svoje delo v kulturnem društvu, ki smo ga po premoru zaradi generacijskega preskoka v zadnjih letih uspeli znova povzdigniti. Vsako leto smo število dogodkov početverili in gotovo je bila prav aktivna vpetost v kulturo razlog, da me je tedanji župan Anton Peršak povabil k sodelovanju pri delovanju v občini. Zadnji mandat sem bil svetnik županove Liste za trajnostni razvoj Trzina v občinskem svetu, predsednik dveh komisij in predstavnik Občine Trzin v svetu JSKD. Da bi kandidiral za župana, sem se z ožjimi sodelavci in ženo prvič začel pogovarjati kakšno leto nazaj, ko se je Peršak odločil, da ne bo več kandidiral. Četudi sem se večinoma odločil sam, je bila zelo spodbudna prav njegova podpora,« nam je povedal Ložar, ki je bil doslej zaposlen kot vodja priljubljenega gostinskega lokala v industrijski coni.
Priznava, da se bo po petnajstih letih od svojega dosedanjega dela kar težko poslovil, a ugotavlja, da bi bilo na dveh stolih sedeti povsem neodgovorno, zato se bo zdaj kot poklicni župan s polno odgovornostjo posvetil vodenju občine. »Ko se nečemu posvetim, usmerim v to vso svojo energijo. V šestnajstih letih samostojne občine smo imeli le enega župana in razlika med Trzinom zdaj ali prej je očitna. Vidi se, kaj vse se je naredilo. Gospoda Peršaka sem cenil in občudoval vsa ta leta, še vedno stojim za tem, da je za Trzin naredil zelo veliko. A moja naloga bo spet zbrati Trzince skupaj in narediti nekaj večjih projektov, ki nas čakajo, saj časi niso lahki, še posebej kar se tiče finančnega stanja. Treba bo natančno preučiti stanje, si določiti cilje, ki so primarni, ne pa striktno vztrajati pri enem. Slediti bo treba priložnostim. Moj moto je: nikoli z glavo skozi zid,« pove in doda, da mu občani v dneh po izvolitvi večinoma namenjajo čestitke. Kakšne negativne opazke še ni bil deležen, a se zaveda, da bo moral hitro zavihati rokave in poprijeti za delo, takrat pa bo tudi kakšnih pritožb Trzincev verjetno več. »Tudi kritike bodo gotovo prišle. Pričakujem, da mi bodo ljudje predočili svoje težave in predloge, seveda si bom vzel čas, da se z vsako zadevo seznanim in preverim, kaj se da narediti. V vsakem primeru je treba stvari vsaj poskusiti rešiti, žal pa vedno ni vse odvisno od občine in župana.«
Poleg delovanja na kulturnem področju ga veseli tudi urejanje domačega vrta (čeprav je zanj že doslej kdaj zmanjkalo časa) in kolesarjenje (pravi, da se bo v službo vsakodnevno odpravljal peš ali s kolesom, ki je tudi sicer njegovo glavno prevozno sredstvo, »saj je Trzin tako majhen, da se je z avtom na takšnih razdaljah voziti greh«). Časa za vse prostočasne aktivnosti bo odslej manj, zato se je zimskemu smučanju že odpovedal, a načina življenja, ki ga je imel pred županovanjem, ne bo spremenil, saj je prepričan, da za to ni nobene potrebe. Tako namerava v kulturnem društvu delovati tudi v prihodnje. Prostega časa pa v prihodnjih mesecih ne bo manj le zaradi županovanja, ampak tudi zaradi še ene nove vloge, s katero se bo soočil januarja. Z ženo Brigito bosta takrat namreč pozdravila svojo prvorojenko.