V zahvalo brali drevesom

Ob dnevu zemlje, 22. aprilu, in dnevu knjige, 23. aprilu, so se pesniki, pisatelji in bralci letos zbrali v Žireh in se podali v gozd, da bi brali drug drugemu in obenem drevesom v zahvalo za papir in knjige.

Žiri – Pisatelji, pesniki in drugi pišoči že nekaj let enkrat letno v bližini svetovnega dneva zemlje in knjige pripravljajo neke vrste literarni dan v gozdu, da se tako zahvalijo za papir in knjige, na podlagi katerih je človeštvo skozi zgodovino shranjevalo svoje znanje in leposlovje. Drevesom berejo svojo najljubšo poezijo in prozo, ki je lahko tudi avtorska, vedno pa prebirajo tudi sporočila dreves, za kar skrbi njihov dolgoletni spremljevalec branj, gozdni mistik Jakob Šubic, je pojasnil pobudnik Branj drevesom Gregor Rozman.

Pobuda Branja drevesom je po Rozmanovih besedah v prvi vrsti namenjena pisateljem, da bi se vsaj v času dneva zemlje in dneva knjige namesto v zaprte prostore in na literarne večere podali raje v naravo na literarni izlet podnevi. »Zadnja leta se nam pridružujejo tudi bralci z najljubšimi knjigami. Na tokratnem dogodku, ki je prvič potekal v Žireh, se je skupaj zbralo 18 udeležencev in skoraj vsi so tudi brali,« je pojasnil Rozman in se ob tem za pomoč pri organizaciji posebej zahvalil knjižničarki Majdi Treven. »Zanimivosti o Žireh in Žirovcih je prebiral lokalni publicist Miha Naglič, svojo pesem je prebrala tudi Alja Adam, članica Društva slovenskih pisateljev, brali pa smo še drugi pisatelji in bralci.« Promotorka branja Tilka Jamnik je ob tem posebno pozornost namenila branju otroške in mladinske literature, brala je iz kratke pesniške zbirke Jureta Jakoba. Udeleženci so se najprej ustavili in brali pri štirih glogih pred Kulturnim središčem Stare Žiri. Jakob Šubic je ob tem zbranim razložil, da glog blagodejno vpliva na naše srce. Nadaljevali so do izvira studenca pod Žirkom in se ob njem osvežili, nato pa se povzpeli na travnati vrh Kovk. »Tu nas je Jakob Šubic med branjem podučil o čuječnosti z načinom zavedanja sedanjosti.« Branja so zaključili na prvem vrhu Žirka, kjer je Miha Naglič z njimi delil še anekdoto o Žirovcu, ki je bil ves bukov, nos pa je imel hrastov.