Skrb za izgubljeno čast, nosečnosti

Sluga varnostne straže Janez Stopar je bil obdolžen, da je posilil Marijo Pesjak iz Krope.

Njegov tovariš Alois Hemler (40) je bil tudi poročen, oče dveh otrok. Pri domovinskem regimentu (Hohenlohe) je služil sedemnajst let kot prostak, frajtar in korporal, po koncu vojaške kariere pa je postal sluga deželne varnostne straže. Na zaslišanju je dejal, da je kolega Stopar ustavil dve ženski na cesti, staro in mlado, z vprašanjem, ali sta rokovnjački (»Rakonazhon«). Hemlerju se ni zdelo verjetno, rekel mu je:

»Saj vendar vidiš, da sta obe Kroparici,« in je šel naprej po cesti. Čez nekaj časa se je ozrl nazaj in videl kolega skupaj z mlajšo sedeti na griču, kjer so se srečali. Kaj sta počela, ni videl, zato tudi ni mogel reči, ali si jo je njegov kamerad vzel.

Čez kake »pol četrt ure« ga je Stopar dohitel in Hemler ga je vprašal, ali ga ni nič sram, da se ukvarja z vsako cipo, da je sramotno, da se tako obnaša do žensk. Nazadnje pa ga je le vprašal, kar ga je najbolj zanimalo, 'ali jo je'. Stopar je zanikal, češ da sta se samo pogovarjala in da ji je samo dal nekaj tepk. Hemler je v izjavi za sodišče še pristavil, da ga je že dalj časa sram z njim hoditi okrog, ker se vedno vtika v ženske, kjerkoli naletita nanje. Da mu je že večkrat rekel, naj tega ne počne, pa da se je Stopar vedno samo smejal, ker ni imel nobenega sramu. Vsekakor pa takrat ni slišal nobenega kričanja, jokanja ali klicanja na pomoč.

Oblast je sklenila, da ni šlo za posilstvo, če je že šlo za občevanje, pa se po vseh izjavah, tudi po svojih, Mica ni dovolj upirala, da bi se to lahko štelo za posilstvo.

Pri vsej zgodbi nekoliko nejasnosti pušča tudi njeno priznanje, da je že pred posilstvom imela spolne odnose, in pa zdravniška ugotovitev o nedavno strgani deviški kožici. Mogoče tudi Mica ni povsem dobro vedela, kaj pomeni spolni odnos, seveda vaginalni, po katerem so jo spraševali na sodišču.

Da je oblast odločila, da se posiljenka ni dovolj potrudila, da bi ji bilo priznano posilstvo, nas po že vseh prebranih primerih ne čudi več. Žalostno pa je, kako so se Micini sotržani odzvali na njeno 'afero', kako so jo obsodili, da si izmišljuje, oziroma kako da ona sama preganja moške. Kako si je le drznilo takšno revše, kot naj bi bila ona, posegati v sfere, ki ji niso pritikale! Če se je za nekoga samo slutilo, da naj bi izstopal iz položaja, ki mu ga je določeval 'glas ljudstva', ga je bilo treba takoj zahoditi. Ona bi pač morala mirno požreti, karkoli se ji je že zgodilo, ne pa tožiti uradne osebe za posilstvo. Kaj takega bi si lahko privoščil nekdo, ki bi bil po javnem mnenju dovolj pomembna oseba, da lahko zahteva pravico, ne pa ona, ki ni bila nič!