Neža Logar je simpatična petnajstletnica, ki vrstnike želi ozaveščati o otroškem raku, bolezni, ki jo je sama prebolela. / Foto: Gorazd Kavčič

Otroci z rakom nočemo slišati, da smo ubogi

Najstnica, ki so ji lani diagnosticirali Ne-Hodgkinov limfom, pogumno ozavešča o otroškem raku in o tem, kaj vse taka bolezen prinese s seboj.

September je mesec boja proti otroškemu raku. »Ljubezen je septembra zlate barve,« pravijo v društvu Junaki tretjega nadstropja, saj je njihov simbol zlata pentlja.

Neža Logar iz Škofje Loke ima petnajst let in je bodoča medicinska sestra. Prvega septembra je namreč postala dijakinja zdravstvene nege na Srednji šoli Jesenice. A za zdaj se še ni srečala s sošolci, kajti zaradi koronavirusa in slabše imunosti šolo 'obiskuje' na daljavo. Neža je namreč ena od 'junakinj 3. nadstropja', to je otrok in mladostnikov, ki so zboleli za rakom.

Kot je povedala simpatična najstnica, je lani avgusta v trebuhu zatipala zatrdlino. Pediatrinja iz Škofje Loke jo je poslala na ultrazvok v jeseniško bolnišnico, kjer je radiologinja opazila, da je nekaj zelo narobe. Sledila je napotnica za magnetno resonanco na pediatrični kliniki v Ljubljani in zastrašujoča diagnoza: Ne-Hodgkinov limfom. A Neža se je pogumno spopadla z boleznijo, najprej jo je čakalo pet kemoterapij, zatem operacija in nato še dve kemoterapiji. Po mesecih, preživetih v bolnišnici, danes Neža optimistično gleda v prihodnost, izbrala je poklic medicinske sestre, tudi zaradi svoje izkušnje. »Že od otroštva si želim pomagati drugim ljudem, ko sem prebolela raka, pa se je ta želja le še povečala,« je povedala.

V času zdravljenja se je seznanila tudi z društvom Junaki 3. nadstropja, ki združuje otroke, ki so zboleli za rakom, in njihove starše.

Minuli ponedeljek je nekaj Junakov, tudi Neža, obiskalo Splošno bolnišnico Jesenice, s ciljem ozaveščanja javnosti o svoji bolezni. Kot je dejala Neža, so prav v jeseniški bolnišnici zaslužni, da je zdaj ena od junakinj, kajti hitro so prepoznali resnost njenega stanja in jo poslali na posebne preiskave v Ljubljano.

Zelo pomembno pa se ji zdi tudi ozaveščanje o otrocih z rakom. Opaža namreč, da ljudje, tudi njeni vrstniki, premalo poznajo bolezen, ki jo je prebolela, marsikdo pa tudi ne ve, kako naj se sploh obnaša do njih.

»Ni mi bilo všeč, da sem se ljudem smilila, otroci z rakom nočemo slišati, da smo ubogi, potrebujemo spodbudo in pozitiven odziv ljudi okoli sebe. Včasih veliko pomeni že samo to, da se spomnijo na nas in nam pokažejo, da jim je mar,« je povedala ter dodala, da se tudi vrstniki ne zavedajo, kaj vse prinese taka bolezen s seboj. Sama je zelo pogrešala stik s sošolci, saj so se ob njeni diagnozi odmaknili od nje. »Pa tudi po preboleli bolezni nismo spet takoj zdravi kot naši vrstniki, pri večini stranski učinki zdravljenja pustijo dolgoročne posledice, zaradi katerih potrebujemo pogostejše preglede, in nekateri se nato še zdravimo zaradi stranskih učinkov,« je dodala.

Ob Neži so se dogodka udeležili še trije Junaki: Hana, še ena Neža in Tomi, ki je tekel tudi na zadnjem Teku gorenjskih bolnišnic. Z njimi pa sta bila nepogrešljiva Valerija in Ivo Čarman, srčna prostovoljca, ki že vrsto let sodelujeta z društvom in se razdajata v pomoči malim borcem.

Zdravnikom in ostalemu osebju Splošne bolnišnice Jesenice so poklonili zlate pentlje, ki so simbol boja proti otroškemu raku. »Zlato pentljo si pripnemo, da izkažemo spoštovanje vsem Junakom: otrokom in mladostnikom, ki se pogumno spopadajo z rakom, vsem, ki so premagali otroškega raka, družinam, ki pogumno živijo naprej, čeprav so zaradi raka izgubile otroka, zdravnikom, zdravstvenemu osebju in prostovoljcem, ki svoj poklic in čas namenjajo otroškemu raku,« so poudarili ob tem.