Skrb za izgubljeno čast, nosečnosti

Elizabeta Pesjak, Micina mačeha, je dejala, da ji je pastorka sama povedala, da jo je na poti zaustavila varnostna straža, da so se pulili za vrečo, ki jo je nosila na glavi, in da je komaj ušla. Kasneje je iz govoric izvedela, da naj bi njeno pastorko zlorabil varnostni sluga. Ko jo je trdo prijela zaradi tega, ji je priznala, da je sluga res z njo počel to, da ga je prosila, prepričevala, jokala, vendarle pa se mu je morala vdati, saj jo je vrgel na tla in ji strgal srajco.

O Mici so povprašali tudi sotržanko Apolonijo Vidic, ki ji je Mica pravila, kako jo je varnostna straža hotela prijeti zaradi beračenja in da se ji je v prerivanju s stražnikoma strgala vreča, ki jo je nosila na glavi. Več da ni povedala. Glede življenja Mice je vedela, da se je že prej govorilo, da ima znanja z moškimi, ampak da so to razumeli samo kot norčevanje, saj da je zaradi njene kobalavosti nihče ne bi jemal zares. Od tega dogodka dalje pa da se je povsod po vigenjcih govorilo, da ona sama preganja moške in da jim za to celo plačuje. Še posebej naj bi se vedelo, da Tomaž Petel'n leta za njo in tudi ona za njim. Na splošno naj bi se govorilo, da bi si zaslužila pošteno kazen, da naj se stvar na kratko o(d)pravi, namesto da se iz tega dela taka reč!

Tomaž Praprotnik, po domače Petel'n, je o Mariji Pesjak vedel, da se zanjo že dalj časa govori, da ima rada življenje, ni pa vedel, ali so ljudje to mislili zares, ali pa so se le norčevali, ker je bila tako zelo kobalasta. Vedel je tudi, da je bila razširjena govorica, da naj bi on letal za njo, ampak je prisegal, da to ni res, ker kako bi se mogel ukvarjati s tako kobalastim bitjem, iz katerega so se vsi delali norca!

Župan o Mici ni vedel povedati nič slabega, da je bila sama sebi prepuščena, reva, oče da se nikoli ni brigal zanjo, ker je bil lahkomiseln. V vigenjcih da se je sicer res govorilo, da ima opravka z moškimi, vendar da temu ne bi šlo verjeti. Prepuščena je bila sama sebi, in če je hotela preživeti, je morala beračiti in se vdinjati za pestunjo. O njeni moralnosti je težko rekel kaj določenega, vsekakor pa da ji ni bilo kaj očitati.

Obdolženi sluga varnostne straže, Janez Stopar (35), je bil poročen, trinajst let je preživel v vojski kot prostak, od aprila 1844 dalje pa je bil sluga deželne varnostne straže v Radovljici, nikdar še v preiskavi ali kaznovan. Glede skrunjenja Mice je dejal, da jo je v šali vprašal, ali ima kakšnega šocelna v Kropi, dal ji je tudi nekaj tepk. Branil se je, češ da Mica laže, da jo je zlorabil, to da bi lahko desetkrat prisegel. Še toliko manj pa, da je zganjal kakšno nasilje nad njo. Od kroparskega občinskega sluge Jerneja Bohinca da je naknadno izvedel, da je bila ta ženska poznana kurba in da se je samo nadejala plačila, če ga bo obtožila česa takega.