Veličan Bešter, prvi slovenski poklicni filmar

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (317)

V Železnikih se je 28. avgusta 1891 rodil fotograf in filmski snemalec Veličan Bešter. Bil je prvi slovenski poklicni filmar.

Osnovno šolo je obiskoval v Kropi, ko jo je zaključil, pa se je družina preselila v Ljubljano. Po končani fotografski in tudi filmski šoli na Dunaju je v Ljubljani odprl fotografski atelje Helios, kjer se je ukvarjal s portretno in dokumentarno fotografijo. Jeseni leta 1911 se je šel na Dunaj, kjer je obiskoval filmsko šolo, leta 1913 pa se je vrnil v Ljubljano in se poročil z Marijo Sušnik iz Zgornjega Tuhinja.

Naslednje leto je dobil pooblastilo za opravljanje fotografske obrti. Svoj prvi fotografski atelje je odprl na Križevski ulici 2 v Ljubljani, verjetno med prvo svetovno vojno ali takoj po njej. Ohranjeni sta dve fotografiji vojakov in strežnic s štampiljko Beštrovega ateljeja. Leta 1921 je umrla njegova žena Marija, še isto leto pa se je poročil s Cecilijo Jereb iz Poljan nad Škofjo Loko. Leta 1922 je v Ljubljani ustanovil prvo slovensko filmsko podjetje Slovenija film z laboratorijem, v katerem je razvijal in kopiral filme.

Leta 1922 je dobil obrtni list za izdelovanje filmov. Podjetje je imenoval Slovenija film, prva slovenska filmska tovarna Veličan Bešter. Atelje Helios je kasneje preimenoval v Ilirija film, tvornica zabavnih, propagandnih in reklamnih (trik) filmov. Po šolanju na Dunaju je ustanovil prvo slovensko filmsko tovarno. Že leta 1922 so v kinu Ideal predvajali njegov film Smučarska tekma za prvenstvo Jugoslavije v Planici pri Ratečah.

Leta 1927 je poučeval fotografijo na umetniški šoli Probuda v Ljubljani. Ukvarjal se je s portretno in dokumentarno fotografijo. Sodeloval je na prvi Jugoslovanski razstavi fotografije v Splitu, ki jo je organiziral Primorski savez za napredek turizma v Splitu.

V Beštrovem ateljeju Helios so se meščani radi fotografirali. Ohranjenih je veliko portretov pomembnih, znanih in tudi manj znanih osebnosti. Poleg portretov se je ukvarjal tudi z dokumentarno fotografijo, na primer prizori iz parka Tivoli v Ljubljani, Mestnega kopališča na Ljubljanici.

Preizkusil se je tudi v lutkovnem filmu. Imel je posebej prirejen avto za prevoz kamere. Kot eden začetnikov slovenskega filma je posnel prve kratke dokumentarne filme, namenjene javnemu predvajanju: Kralj Aleksander na Bledu (1922), Tekma za smučarsko prvenstvo Jugoslavije v Planici (1922), Prekop judenburških žrtev (1923), Kranj (1930). Pozneje je posnel tudi prve animirane in reklamne filme, ki pa niso ohranjeni.

Fotografski atelje Veličana Beštra so po njegovi smrti 8. maja 1938 v Ljubljani zaprli.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

Na Gornjem Jezerskem se je 23. 8. 1871 rodil alpinist, gorski vodnik in župan Občine Jezersko Jernej Krč. Bil je prvi jezerski uradno priznani slovenski gorski vodnik.

V Škofji Loki se je 25. 8. 1857 rodil profesor, naravoslovec in planinec Ivan Macher. Sestavil je učbenike za pouk živalstva in rastlinstva za nižje razrede srednjih šol.

V Stari Oselici se je 28. 8. 1819 rodil podobar in kipar Janez Vurnik starejši. Izklesal je nagrobnika pesniku Simonu Jenku (Kranj, Prešernov gaj) in domoljubu Lovru Pintarju (1876, Preddvor, župnijska cerkev).