Daniel Klein, Potovanja z Epikurjem, prevedla Maja Lupša, OPRO, Ljubljana, 2021, 144 strani

Potovanja z Epikurjem

»Navsezadnje je to pravi namen filozofije: ponudi nam dobra orodja za razmišljanje o svetu in načinih, kako v njem živeti. To je tudi tisto, kar nameravam storiti, ko sedim tule s knjigo o epikurejski filozofiji v naročju: razmišljal bom o tem, kakšne izbire imam na voljo za dobro starost. Ko gre za mojo DNK, sem brez moči, morda pa mi Epikur in drugi filozofi lahko pomagajo pri odločitvi. Odločitev za epikurejsko svobodo na starost se mi zdi nadvse smiselna. Čas je kar najbolj pravšen, ker si takšno svobodo številni od nas po petinšestdesetem lahko privoščimo, ne da bi nam bilo treba postaviti lopo v gozdu ali se preseliti v komuno – čeprav bi morda bilo – če dobro premislim, življenje v komuni morda kot nalašč za starce. V vsakem primeru bi lahko bila epikurejska svoboda v starosti odlična izbira za ljudi, ki jim ne diši 'večna mladost'; večina med nami ima pokojnino, čeprav tega denarja morda ni dovolj za gurmanska kosila ali, prav mogoče, za domovanja, v katerih smo živeli v produktivnih letih. Epikur bi nam svetoval, naj postanemo skromnejši in okusimo sladkost te nove svobode. Starec, rešen primeža 'vsakdanjih dolžnosti in politike', račune polaga samo sebi. Ni se mu treba držati strogega urnika ali se odpovedati svojim muham, da bi si zaslužil za življenje. Ure in ure lahko, recimo, poseda s prijatelji in od časa do časa poduha vejico divje sivke.« (str. 31–32)

»O radostih starosti – razmišljanja z grškega otoka«. Tak je podnaslov te knjige, ki nas vabi na potovanja z Epikurjem. Predpostavljamo, da večina bralcev ve, da je bil Epikur starogrški filozof. Rodil se je leta 341 pr. n. št. na otoku Samos, umrl pa je leta 270 pr. n. št. v Atenah. Živel je torej dobrih sedemdeset let, kar je bila za tiste časa visoka starost. Filozof, ki je dovolj star, da lahko razmišlja tudi o starosti. V svojem času je bil zelo vpliven. Ustanovil je eno najpomembnejših filozofskih šol atenske dobe, imenovano Vrt; vanjo so lahko prihajali tudi sužnji in ženske. Njegov filozofski sistem se po njem imenuje epikurejstvo. Epikurejstvo pa ima dva pomena, ki ju povzame tudi naš osrednji slovar (SSKJ). Prvi: »nazor, oprt na Epikurov filozofski nauk, po katerem je cilj človeškega življenja sreča«. In drugi: »način življenja, ki teži za telesnim uživanjem in udobnostmi, uživaštvo«. Ta drugi pomen je v vsakdanji rabi bolj razširjen kot prvi. Epikur sam je bil seveda bolj prve kot druge sorte. Sicer pa se mora za radostno starost potruditi vsak sam, lahko tudi s pomočjo te knjige …