Gorenjec Jernej Švab s Primožem Rogličem sodeluje od lanskega svetovnega prvenstva. / Foto: osebni arhiv

Tržičan Jernej Švab je maser kolesarja Primoža Rogliča

Jernej Švab je od lanskega svetovnega prvenstva maser Primoža Rogliča. Z njim je bil tudi na olimpijskih igrah, trenutno pa je na Dirki po Španiji. »Ko sem bil še kolesar, sem sanjal, da bi kdaj tekmoval na največjih dirkah na svetu, sedaj sem del njih, a v drugačni vlogi, v kateri prav tako zelo uživam,« pravi 26-letnik z Brezij pri Tržiču.

V soboto se je začela Dirka po Španiji, na kateri nastopajo štirje slovenski kolesarji: Primož Roglič (Jumbo - Visma), Jan Polanc (UAE Team Emirates), Luka Mezgec (BikeExchange) in Jan Tratnik (Bahrain Victorious). Roglič je eden izmed glavnih favoritov za skupno zmago, pomemben del njegove ekipe pa je maser Jernej Švab z Brezij pri Tržiču. Njuno sodelovanje se je začelo na lanskem svetovnem prvenstvu.

Letos postal del ekipe

»Na prvenstvo sem bil povabljen s strani reprezentance, s katero sem sodeloval že leta 2019. Pred tem sem bil v vlogi maserja pri Adrii Mobil, še pred tem pa v Kolesarskem klubu Kranj. Na svetovnem prvenstvu sva s Primožem poskusila nekaj različnih tehnik masaže, preverjala, kaj bi mu najbolj ustrezalo. Bil je v ne ravno zavidljivem stanju. Opravila sva dobro delo. Nato me je povabil na dirko Liege–Bastogne–Liege, na kateri je zmagal. Najino sodelovanje se je nadaljevalo. Letos so me sprejeli v ekipo, s katero že celo leto sodelujem. Na Vuelti masiram le njega, na ostalih dirkah pa odvisno od števila maserjev. Na pripravah sem masiral tudi druge kolesarje,« je pojasnil 26-letni Tržičan. Nekaj dodatnih besed je namenil tudi sami tehniki masaže, ki jo uporablja pri Rogliču: »Osnova je tehnika med športno in terapevtsko masažo. Če je treba, dopolnjujem še z manipulacijo sklepov, njihovo mobilizacijo, z visceralno manipulacijo ... Sproti vidiva, kaj bi bilo smiselno narediti.« Očitno je, da jima dobro uspeva. Po padcu in posledično odstopu na letošnjem Touru se je Roglič hitro pobral in na olimpijskih igrah v vožnji na čas prikolesaril do zlate medalje. Tudi v Tokiu je bil ob njem Jernej Švab. »Na njegovo zmago na olimpijskih igrah gledam kot na nekaj največjega, kar mu je uspelo doseči. Njegovo telo po Touru ni bilo v najboljšem stanju. Bilo je kar nekaj dela. Največ ga je opravil sam, jaz mu lahko le pomagam, svetujem. Na Touru sicer nisem bil z njim,« pojasni.

Letos je veliko od doma. »Letošnje leto je zame res pestro z veliko novih izkušenj. Trenutno sem na Vuelti, za kar smo se dogovorili šele na olimpijskih igrah. Zelo se veselim tudi tega. Urnik je kar poln. Sem v vlogi maserja. Skrbim pa tudi za druge stvari, kot je priprava hrane, pijače, deljenje hrane na točkah ... Nekje od sedme ure zjutraj do enajste zvečer sem v pogonu,« je dejal ob začetku Dirke po Španiji.

Zanj sanjska služba

Jernej Švab prihaja iz znane kolesarske družine. Vsi trije bratje, poleg njega še Gašper in Anže, so bili kolesarji v kranjskem klubu, s kolesom veliko kilometrov naredita tudi oče Vinko in mama Lili. »Da sem bil kolesar, je z vidika maserja v tem športu prednost, ker vem, kaj kolesar potrebuje, kakšne so njegove težave. Masiram pa tudi druge športnike, rekreativce in tudi ljudi, ki niso fizično aktivni. Imam masažni salon Dotik v Kranju, in ko sem doma, delam tam. Sem zadovoljen. Lahko bi rekel, da je to trenutno moja sanjska služba. Kot kolesar sem sanjal, da bi kdaj nastopal na največjih dirkah na svetu. Sedaj sem del njih, a v drugi vlogi, v kateri prav tako zelo uživam. Kombiniram tisto, kar sem delal celo življenje, na malce drugačen način in doma razvijam svoje podjetje v pravo smer. V vsako masažo dam sto odstotkov, poskušam z novimi tehnikami in uspeh potem ne izostane,« še dodaja.

Masirati je začel pri dvanajstih letih

Za vse to je potrebnega veliko znanja. Masaže so ga zanimale že od nekdaj. »Masirati sem začel pri dvanajstih letih. Brat Gašper je bil zelo dober kolesar in sem šel dostikrat z njim na masažo, da sem gledal, kako vse skupaj poteka. Imel sem veliko srečo, da je bilo tako. Ko sem bil še sam kolesar, ni bilo priložnosti, da bi se podal v to, vedno pa je bila v meni želja postati poklicni maser, se ukvarjati samo s tem. Izbral sem fakulteto, da sem se lahko razvijal v tej smeri. Potegnilo me je v terapevtske vode. Naredil sem tudi strokovne tečaje in seminarje manualne terapije. Znanje so mi predajali svetovno priznani osteopati. Nikoli ne veš vsega in ves čas je treba biti pripravljen na pridobivanje novih znanj. Vsako telo je drugačno, tako da je vsaka masaža izziv, prilagajanje,« je še povedal za konec pogovora, nato pa odhitel naprej k svojim obveznostim na Vuelti.