Skupno v skupnosti, več avtorjev, Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO), Ljubljana, 2021, 256 strani

Skupno v skupnosti

»Zadružni dom je večnamenska javna stavba, praviloma postavljena na podeželje, v njej pa se izvajajo različne upravne, gospodarske, društvene in kulturne dejavnosti. Zadružni dom je specifična arhitekturna tipologija, hibridna stavba, ki združuje različne funkcije. V svoji osnovi ta tipologija ni novost. Domovi kulture ali delavski domovi so nastajali po vsej Evropi od 19. stoletja dalje, na Slovenskem na primer kot kulturni, narodni, sokolski, prosvetni, vaški, katoliški, kasneje kolektivni domovi, domovi borcev itd. Hibridnost in javna uporaba jih družita z zadružnim domom, ki pa se od stavb podobne tipologije vseeno razlikuje – po načinu načrtovanja in gradnje, po prostorski shemi in po okolju, ki mu je namenjen. Specifike zadružnih domov so njihova dodana namembnost (poleg družbene, kulturne in izobraževalne ima tudi kmetijsko oziroma gospodarsko dejavnost), njihov način gradnje (udarniško in prostovoljno), lokacija (predvsem na podeželju) in tipskost oziroma kataloškost zasnove. Arhitekti in inženirji niso projektirali posameznih zadružnih domov, temveč so izdelali katalog tipskih načrtov za domove različnih velikosti, kmetijskih panog in regij, sodelovali so pri razmisleku o primerni lokaciji zadružnega doma v kraju, pri risanju detajlov ali pa pri podajanju napotkov za izvedbo odrske konstrukcije in odrske scenografije. Pri teh splošnih usmeritvah se je arhitektovo delo končalo. Načrtovanje in izvedba posameznega zadružnega doma sta bila izključno v rokah lokalne skupnosti. Gradnja zadružnih domov je bila eden od največjih zveznih projektov Jugoslavije, ki je v času povojne rekonstrukcije in splošne družbene modernizacije arhitekturi podelila ključno vlogo v izgradnji socializma. Zadružni domovi naj bi bili materialni dokaz, da se dogaja nekaj novega. Biti bi morali lepši in boljši od vseh ostalih stavb, zgraditi pa bi jih bilo treba tam, kjer bi z gradnjo najbolj posegli v zaostalost kraja in okolice …« (str. 103–104)

Ta knjiga je monografija o slovenskih zadružnih domovih in hkrati katalog razstave, s katero so ti domovi predstavljeni na letošnjem arhitekturnem bienalu v Benetkah. Avtorji publikacije in razstave so evidentirali 330 domov. Od gorenjskih sta izpostavljena žirovski in sovodenjski. Zadružni dom Žiri je veljal za največjega v Sloveniji, a naj bi bil tisti v Zadobrovi (Ljubljana) še malo večji. Sicer pa: Benetke niso daleč, bienale je odprt do 29. novembra 2021. Me prav zanima, kako se ti naši domovi znajdejo v mestu na vodi …