Nina Vodopivec, Tu se ne bo nikoli več šivalo, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, 2021, 308 strani

Tu se ne bo nikoli več šivalo

»V knjigi se osredotočam na pripovedi o doživljanju izgube dela in propada tovarne Mura. Zanima me, kako so prestrukturiranja tovarne doživljali zaposleni, predvsem proizvodne delavke in delavci. Prestrukturiranje tovarne ali podjetja zajame reorganizacijo dela v proizvodnji, upraviteljske in menedžerske strategije, stečaj, odpuščanje ljudi, preoblikovanje t. i. zdravega jedra v nova podjetja in t. i. poklicno preoblikovanje odpuščenih ljudi. Od nekdanjih Murinih delavk in delavcev se je v družbi (na trgu dela) pričakovalo, da se poklicno in osebnostno preoblikujejo ter zaposlijo drugod. O tem, kako je bilo to za ljudi težko ali sploh nemogoče in zakaj je bilo temu tako, se ni razpravljalo. A vendar to ni knjiga o življenju tekstilne tovarne Mura. Namen monografije ni zgodovinsko orisati njenega razvoja, rekonstruirati preteklih dogodkov, ki so vodili do njenega stečaja in stečaja njenih naslednic, prav tako ni namen raziskati in prikazati vseh različnih vidikov zaposlenih. Mura me zanima kot primer nekoč uspešne tovarne, ki je vzpostavljala in sooblikovala družbene odnose in razmerja, vplivala na vizije in aspiracije ter globoko zaznamovala regijo in več generacij ljudi. Zanimajo me subjektivne pripovedi ljudi, ki so vzpon in propad tovarne doživljali na lastni koži. Moja vprašanja so: Kaj je ljudi v teh doživljanjih in razočaranjih združevalo, na kaj so se sklicevali, kakšna so bila njihova pričakovanja, hrepenenja in potrebe? Kako s pomočjo teh doživljanj ugotavljati pomen in izkušnje tovarniškega dela v življenju ljudi? Kako razlagati pripovedi o izgubi dela in propadu tovarne?« (str. 9–10)

Ob branju te knjige se človek vpraša, ali je bilo res treba dopustiti propad cele vrste velikih in manjših tovarn, ki so bile nekoč naš ponos? Muro so, denimo, prizadeli izguba jugoslovanskega trga, prestrukturiranje in preoblikovanja svetovnega trga. Težave so se poglobile po letu 2000 z vstopom azijskega blaga v Evropo, s krizo v svetovni tekstilni industriji in z industrijskimi preoblikovanji v Sloveniji … Sicer pa se etnologinja in antropologinja Nina Vodopivec ne ukvarja z analizo vzrokov za propad Mure, zanima jo tisto, kar je zajeto v podnaslovu knjige: Doživljanja izgube dela in propada tovarne. Lepo je, da še kdo prisluhne tudi žrtvam t. i. deindustrializacije, in ne le tistim, ki so se v njej tako ali drugače okoristili, zdaj pa trdijo, da se je vse to moralo zgoditi in da drugače ni moglo biti. Res ne?