Žalostna sem

Pred tednom sem obiskala grob staršev in starih staršev, ki so že več kot štirideset let pokopani na starem delu pokopališča na Zg. Jezerskem pri cerkvi sv. Ožbolta. Bila sem presenečena, ko sem opazila, kako je nekdo poskrbel za grob. Odstranil je šopek iz vaze, ker verjamem, da je ovenel, hvala. Ne razumem pa, zakaj mi je porezal devetnajst cvetov planik, ki so se razcvetele v vsej lepoti – ostala so le stebelca. Vsak posadi na grob rožo, ki jo je imel pokojnik rad, jo ljubil in spoštoval. Težko verjamem, da hodijo po pokopališčih ljudje brez kulture in duše. Upam, da to niso domačini. Včasih so fantje hodili v skale Kočne in Grintovca nabirat lepe planike, da so jih podarili dekletom. Danes je drugače, obiščeš pokopališče in odrežeš. Taka dejanja niso nikomur v ponos. Najmanj pa bi to pričakovala v lepi, mirni in idilični vasici Jezersko.

Tončka Kociper, Preddvor