Spomenik padlima borcema ob Titanovi brvi ima na Kamniškem posebno mesto.

Obletnica vstaje na Kamniškem

Člani Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik - Komenda in Občina Kamnik so tudi letos pripravili srečanje ob spomeniku pri Titanovi brvi in se tako spomnili prvih dveh žrtev druge svetovne vojne na Kamniškem.

Kamnik – Na Kamniškem se nahaja več kot sto spominskih plošč in spomenikov, posvečenih žrtvam druge svetovne vojne, a spomenik pri Titanovi brvi ima med njimi poseben pomen. Posvečen je namreč borcema Kamniške čete Dominiku Mlakarju in Antonu Miklavčiču, ki se ju Kamničani spominjajo kot prvi žrtvi druge svetovne vojne v občini. Vstaja na Kamniškem se je začela 27. julija 1941, ko je kamniška bojna skupina dobila nalogo, da zažge vojaško skladišče bencina na Zapricah, minira smodnišnico, pretrga telefonske zveze s Kranjem, blokira vse ceste, ki vodijo v Kamniško okrožje, poruši mostova čez Kamniško Bistrico na Perovem ter napade še nekatere druge vojaške objekte v Kamniku, a akcija zaradi izdaje ni povsem uspela. Ta dan je še v prejšnji državi občina Kamnik praznovala kot občinski praznik, zadnja leta pa pripravljajo spominsko slovesnost, ki se je vselej udeleži nekaj deset ljudi.

Po pozdravnem nagovoru predsednika Zveze borcev NOB Kamnik - Komenda Dušana Božičnika in besedah podžupana Bogdana Pogačarja je zbrane nagovoril letošnji slavnostni govornik, poslanec državnega zbora Marjan Šarec. »Kamniška vstaja se je začela z akcijo, ki je spodletela zaradi izdaje, in to je že nakazalo potek druge svetovne vojne na Slovenskem. Ampak ne glede na to so se partizanke in partizani pogumno zbrali skupaj in osvobodili Slovenijo. Kamnik z okolico, zlasti Tuhinjsko dolino, je dal premnoga življenja za to, da danes živimo v svobodi. Brez narodnoosvobodilnega boja ne bi bilo pogojev za osamosvojitev Slovenije. Današnja osemdeseta obletnica vstaje na Kamniškem je kamenček v mozaiku slovenske samostojnosti, svobode in državnosti. Kamnik z okolico je vedno vedel, kaj je biti na pravi strani in katera je prava stran zgodovine. Danes poslušamo, kako je slovenski narod razklan – daleč od tega! Velika večina slovenskega naroda si želi živeti v miru, brez zdrah, brez potvarjanja zgodovine in v evropski družini držav, ki ne temeljijo na kršenju človekovih svoboščin. Danes se spominjamo zgodovine, a prav je, da se ozremo tudi v prihodnost. Kakšna ta bo, je v veliki meri odvisno od nas. Tudi padli partizani, zapisani na tem spomeniku, niso računali na druge, ampak so šli v akcijo, nevedoč, kakšen bo izid,« je med drugim poudaril Šarec.