Najlepši kraj na svetu

Kar dolgo je že tega, ko sem kot študentka morala tudi na zdravstveni pregled v Ljubljani. Drugega se ne spomnim dosti, za vedno pa mi je v spominu ostala medicinska sestra, ki je pogledala moje podatke in mi rekla, da sem lahko srečna, ker živim v najlepšem mestu, kar jih je kdaj videla. Da gre v Škofjo Loko in okolico vedno takrat, kadar si želi zadihati s polnimi pljuči, se sprostiti, kaj lepega videti ... In da zanjo ni lepšega, kot povzpeti se proti gradu in grajskemu vrtu in se nato posladkati pod Homanovo lipo.

Kot brucka, ki sem z veliko vnemo spoznavala našo prestolnico in njen živahen utrip, sem takrat premišljevala, da je ženska pač v letih (imela jih je okrog štirideset), ko bolj kot živahen mestni utrip, gledališča, kino, koncerte ... potrebuje počitek, in da je Škofja Loka ravno toliko blizu Ljubljane, da je pot z avtomobilom ali s kakšnim drugim prevoznim sredstvom ne utrudi preveč.

Mogoče bi na najin pogovor pozabila, če se ne bi le nekaj let kasneje, ko sem potovala z letalom, s simpatičnim moškim zapletla v pogovor. Ko sem mu omenila Škofjo Loko, so se mu zasvetile oči in navdušeno mi je povedal, da živim v najlepšem mestu na svetu ... Da je sicer marsikaj lepega že videl, da pa se mu je Škofja Loka še posebno priljubila.

Bila sem malce starejša in izkušenejša, vseeno pa sem mu rekla, da se kot najlepša kraja pri nas opevata Bled in Ljubljana, pa tudi Ptuj in še nekatera zgodovinska mesta.

»Toda Škofja Loka ima nekaj posebnega, nekakšen mir, nekaj, kar redko začutiš, nekaj zaradi česar ti ostane v spominu,« me je prepričeval.

O teh pogovorih sem znova premišljevala prejšnji teden, ko je naše mesto praznovalo občinski praznik, saj je 30. junija minilo 1048 let, odkar je bila v darilni listini cesarja Otona II. prvič omenjena Škofja Loka kot Loka.

Slišali smo lahko, kako je novi častni občan, sicer profesor zgodovine in geografije, pa tudi politik, Vincencij Demšar spregovoril o Škofji Loki in zbranim pojasnil, kako ponosen je tudi na dejstvo, da je loška občina že vrsto let ljudem prijazna občina. »Veste, to ni brez pomena. Tudi v parlamentu sem vedno povedal, da prihajam iz loškega gospostva. Lepo je živeti v taki občini in želim si, da imate vsi takšen občutek,« je zbrane nagovoril Vincencij Demšar.

Seveda bi kdo lahko rekel tudi, da škofjeloška občina nima vsega, kar bi bilo potrebno za udobje, da bi bilo še kaj moč lepše in hitreje urediti. Toda če dobro pomislim, zares živimo v občini, ki jo imamo upravičeno radi in jo tudi obiskovalci in tujci, pa naj so ljubitelji zgodovine, narave ali zgolj domačnosti, hitro vzljubijo.

Zato se ob tem, ko me zdaj kdo vpraša, od kod sem, rada pohvalim, da sem iz najlepšega kraja na svetu.