Prebivalci Lipniške doline se zaradi obsežnih obnovitvenih del na železniški in cestni infrastrukturi dnevno srečujejo z novimi in novimi omejitvami. / Foto: Tina Dokl

Hrup, prah in stalno nove zapore cest

V zadnjem obdobju se prebivalci Lipniške doline zaradi obsežnih gradbenih del na cestni in železniški infrastrukturi spopadajo z velikimi omejitvami v prometu. Bralka iz Podnarta je opozorila, da že od lani prenašajo prah, ropot in povečan promet tovornih vozil zaradi obnove železnice, vzporedno potekajo še številne obnove, ki zahtevajo zapore cest.

»Pri nas so vsi kraji med seboj povezani. Krajani se iz naše doline na delo vozijo v Ljubljano, iz Kranja v Mehanizme itd. in takšne zapore imajo velik vpliv tako na življenja ljudi kot tudi na okolje.«

Podnart – »Kmalu so začeli asfaltirati še cesto med Podbrezjami in Tržičem. To pomeni, da je zaprt prehod do avtoceste. Pot do avtoceste vodi skozi vas Podbrezje ali po stari cesti skozi Bistrico. Dela naj bi se končala v nekaj dneh, ampak so jih čez noč podaljšali za ves mesec. Vmes so nam zaprli most čez Savo. Dela naj bi bila končana ob koncu tedna, a so jih dvakrat podaljšali za en dan. Dovoz do doma je bil mogoč skozi Posavec, Zaloše, Mišače ... Ozke ulice, domačini veliki reveži. Kmalu tudi to še ni bilo dovolj. Potrebna so obnovitvena dela na relaciji Podbrezje–Kranj. Obstaja polovična zapora. In za dodatno obremenitveno vožnjo do 19. junija še popolna zapora ceste med Češnjico pri Kropi in Lipnico!«

Predsednik sveta krajevne skupnosti Nejc Šter se strinja, da so razmere v zadnjem letu precej zahtevne. »V zadnjem desetletju na našem območju ni bilo večjih projektov, potem pa najprej obnova cestišča na Ovsišah in Poljšici, ki je trajala skoraj enot leto, nato mega projekt obnove železniške proge z izgradnjo podvozov in na koncu še obnova ceste Podnart–Lipnica. Vse skupaj v kombinaciji s popolno zaporo na cesti Podbrezje–Tržič, zaporami na podvozu v Lescah in zaporo sedaj tudi na odseku Podbrezje–Bistrica ...« našteva in se strinja, da je popolnoma neživljenjsko, da imajo ljudje z obeh strani doline hkrati omejen dostop do delovnega mesta oziroma do doma.

»Občutek imam, da se na Direkciji za infrastrukturo premalo zavedajo, kakšen vpliv imajo na življenje ljudi. Pri nas so vsi kraji med seboj povezani. Krajani se iz naše doline na delo vozijo v Ljubljano, iz Kranja v Mehanizme itd. in takšne zapore imajo velik vpliv tako na življenja ljudi kot tudi na okolje,« pravi Šter.

Pri tem poudarja, da so seveda veseli, da se ceste obnavljajo. »A se vedno sprašujemo, ali se ne da tega izvesti drugače, hitreje. Prepogosto nam manjka komunikacija na tem področju. Dela Direkcije RS za infrastrukturo so vedno bolj kot ne neki misterij, pojavijo se nenadoma in nihče točno ne ve, kaj delajo in koliko časa. Vsekakor si želimo, da projekti ne bi potekali hkrati in da bi bile skupnosti bolj vključene vanje, sicer se vedno ukvarjamo s slabo voljo in govoricami.

Na Občini Radovljica ob tem poudarjajo, da so odseki državnih cest, ki jih obnavlja Direkcija RS za infrastrukturo, res dotrajani in potrebni obnove, da pa razumejo, da zapore povzročajo vsakodnevne težave prebivalcem. Ob tem pojasnjujejo, da občina ne sodeluje pri načrtovanju obnove državnih cest, je pa praviloma obveščena o izdanih dovoljenjih za zapore in te informacije, če jih pridobi, tudi objavi na svoji spletni strani. »Če za posamezne zapore državnih cest, ki vplivajo na prometno pretočnost občinskih cest, izvemo predhodno, pa se z državo o tem poskušamo uskladiti,« so še pojasnili na občinski upravi.