Na razstavi so prikazali zgodovinski kontekst, originalne predmete iz taborišča in poudarili osebne zgodbe, pričevanja ... / Foto: Suzana Kokalj

Razstava, podprta s pričevanji

Nova stalna razstava, publikacija, dokumentarni film in pričevanja – Koncentracijsko taborišče Ljubelj jug/Mauthausen 1943–1945

Tržiški muzej danes po vsakoletni komemoraciji na Ljubelju, v kletnih prostorih nekdanje vojaške karavle odpira novo sodobno stalno razstavo, posvečeno nekdanjemu koncentracijskemu taborišču na Ljubelju, ki je bilo zunanje taborišče matičnega taborišča Mauthausen.

Razstava pojasnjuje zgodovinske okoliščine, povezane z območjem taborišča na Ljubelju, ki je bilo skupaj s spomenikom Obtožujem!/J’accuse! leta 1999 razglašeno za spomenik državnega pomena. Območje nekdanjega koncentracijskega taborišča Ljubelj jug je avtentični ohranjeni prostor edinega esesovskega nacističnega koncentracijskega taborišča na tleh današnje Slovenije in je bilo ena od petdesetih podružnic matičnega taborišča Mauthausen.

Osrednji del razstave je posvečen prikazu delovanja taborišča in jetnikom, ki so bili tam zaprti. Poleg osrednje teme je prikazan sistem terorja v brezpravnem sistemu taborišča, gradnja predora Ljubelj, južni in severni del taborišča na slovenski in avstrijski strani.

»Spregovorimo o vodstvu taborišča, enotah SS in zdravstvenih razmerah, o civilnih delavcih, ki so bili Gorenjci, med njimi številni domačini iz Tržiča, in so bili vpoklicani prek tedanjih uradov za delo v civilno taborišče, ki je stalo ob koncentracijskem, v katerem je bilo okrog šeststo civilnih delavcev. Prav ti in številni drugi prebivalci Tržiča so pomagali jetnikom, se izkazali s svojim pogumom in solidarnostjo in so lahko zgled državljanskega poguma tudi za današnje čase. Prikažemo, kako je taborišče po koncu vojne prenehalo delovati, nekdanji jetniki pa so se formirali v dve brigadi, francosko Liberté in poljsko Stary, ki sta pomagali partizanom ob koncu vojne. Razstavo zaključimo s sodnim procesom v Celovcu leta 1947, kjer je angleško vojaško sodišče obsodilo nekatere storilce z Ljubelja,« je povedala direktorica Tržiškega muzeja Jana Babšek in dodala, da so na razstavi prikazali zgodovinski kontekst, originalne predmete iz taborišča in poudarili osebne zgodbe, pričevanja ...

Avtorji razstave

Razstavo so pripravljali avtorica teksta in slikovnega izbora Jana Babšek in strokovni sodelavci muzeja Vilja Lukan, dr. Bojan Knific, Boštjan Meglič, Anže Bizjak in zunanja sodelavka oblikovalka Mojca Turk. Dokumentarni film Koncentracijsko taborišče Ljubelj, ki je del razstave, je pripravila kustosinja Vilja Lukan v sodelovanju s Kulturnim zavodom Godot in režiserjem Tadejem Piškom. Publikacijo, ki spremlja razstavo, sta napisala Jana Babšek in Franc Wakounig, koroški Slovenec, ki je predstavil delovanje severnega dela taborišča. Konservatorska dela na predmetih sta opravila konservatorja/restavratorja Boštjan Meglič in Anže Bizjak. Avdio-vizualno in fotografsko gradivo je uredila Suzana Kokalj. Besedila za razstavo sta prevedla Erica Johnson Debeljak in Lukas Debeljak.

Nova informacijska točka pred spominskim parkom

Pred vhodom v nekdanje koncentracijsko taborišče na Ljubelju so postavljeni novi informacijski panoji v šestih jezikih (slovenščini, angleščini, nemščini, francoščini, poljščini, ruščini). Pobuda za postavitev panojev je prišla s strani Veleposlaništva Zvezne republike Nemčije, pridružila so se jim še Veleposlaništva Francije, Poljske, Ruske federacije in Avstrije. Veleposlaništva so financirala postavitev panojev. Vsebino so pripravili v Tržiškem muzeju, grafično oblikovanje je delo Mojce Turk.

»Z informacijsko točko smo vidneje označili vhod v spominski park. Želeli smo tudi, da bi številni tranzitni turisti, ki v Slovenijo prihajajo skozi ljubeljski predor, ki so ga zgradili prav jetniki taborišča, dobili osnovne informacije o tragičnih dogodkih, ki so se tam dogajali med letoma 1943 in 1945,« je še povedala Jana Babšek.