Kartini Djalil in Ivan Mitrevski iz Društva Makadam ter Marija Škrbić in Goran Lukić iz Delavske svetovalnice, ki odslej deluje tudi v Kamniku

Delavska svetovalnica tudi v Kamniku

Kamnik od nekdaj velja za industrijsko mesto, veliko delovnih mest pa tudi danes zapolnijo delavci iz nekdanjih republik skupne Jugoslavije, katerih delavske pravice so redno kršene. Žal je tega veliko tudi med Slovenci, ugotavljajo v Delavski svetovalnici, kjer nudijo informacije in pomoč na področju prava in delavskih pravic.

Kamnik – Delavska svetovalnica je nevladna organizacija, ki deluje od leta 2016 (sprva kot svetovalnica za migrante) in nudi vse potrebne informacije o pravicah delavcev na enem mestu. Združuje okoli dva tisoč članov iz vse Slovenije in se financira iz članstva, v njej pa delajo štirje pravniki.

Ker želijo delavcem priti naproti in jim dokazati, da niso sami in da so njihove krivice tudi popravljive, delujejo tudi na terenu in tako so jih minuli teden prvič povabili tudi v Kamnik, v Dnevno sobo Društva Makadam, kjer bodo odslej delovali glede na potrebe oz. zanimanje delavcev. »Z delavci iz Kamnika smo že doslej imeli stik in kar nekaj Kamničanov je že naših članov, a na žalost imamo v Kamniku kar nekaj zadev, ki jih s področja delovnega prava velja bolje raziskati,« pravi vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić. V Kamniku je namreč kar nekaj podjetij, ki zaposlujejo zgolj delavce iz nekdanje Jugoslavije. »Želimo jim sporočiti, da niso sami, naj se obrnejo na nas, ko se znajdejo v težavah, pa tudi že prej, saj so po tem, ko podpišejo pogodbo, stvari veliko težje rešljive, četudi gre za kršitve,« še opozarja.

Večina jih namreč ne razume pogodb, ki jih podpisujejo – zaradi jezika ali pravnih izrazov, pogodbe pa so vedno napisane tako, da so bolj ugodne za delodajalce. Podjetja delavce izkoriščajo tudi zato, ker menijo, da so v stiskah, če so prišli delat v Slovenijo, in bodo tako pristali na vse pogoje. Največkrat to tudi drži, saj delavci nimajo zadostnih informacij o svojih pravicah, prav tako so do slovenskega pravnega sistema preveč zaupljivi. »Številne zgodbe se nas dotaknejo. Večina jih pridno dela, ko pa zbolijo ali ostarijo ali ne dobijo svojega plačila, spoznajo, da nimajo pravic, saj se o njih niti niso pozanimali,« ugotavlja Marija Škrbić, ki v delavski svetovalnici dela že četrto leto. Težave delavcev iz Bosne je na lastni koži spoznala tudi sama, saj je v Slovenijo prišla iz Prijedora, kot pravnica – ne zato, ker bi morala s trebuhom za kruhom, ampak zato, ker je verjela, da naša država deluje po pravilih. »Pa so mi na začetku vsi govorili samo to, česa ne morem in ne smem, in da je bolje, da sem preprosto samo tiho in da delam.«

Veliko zgodb ima ob posredovanju Delavske svetovalnice tudi srečne konce, a kot poudarjajo, še zdaleč ne gre le za delavce 'z juga', ampak so pravice vse preveč pogosto kršene tudi Slovencem. Delavska svetovalnica je namenjena vsem.