Predlog za razrešitev Zorčiča, donacije za STA ...
Koalicijski poslanci pohiteli
Vodje poslanskih skupin SDS-a, NSi-ja in SMC-ja so v sredo predsedniku državnega zbora Igorju Zorčiču prinesli 47 poslanskih podpisov s pozivom k odstopu. Vodja poslanske skupine SDS-a Danijel Krivec je povedal, da odločitev Zorčiča pričakujejo do začetka prihodnjega tedna, sicer bodo ponovno vložili predlog za njegovo razrešitev, a so pohiteli in predlog vložili že včeraj. Zorčič je sicer pojasnil, da so mu na vpogled prinesli liste s podpisi poslancev brez posebne izjave, čemu so namenjeni. Podpisi so bili neoštevilčeni in niso bili razporejeni po poslanskih skupinah, zato niti ne ve, kdo je podpisan. Napovedal je, da se bo o nadaljnjih korakih odločil, ko bo opravil pogovore z določenimi poslanci. Konec marca je koalicija že predlagala razrešitev Zorčiča, a je predlog na tajnem glasovanju prejel le 45 glasov poslancev, enega premalo. Medtem se v državnem zboru še vedno niso zedinili glede razdelitve mest v delovnih telesih nepovezanim poslancem Janji Sluga, Igorju Zorčiču, Branislavu Rajiću in Juriju Lepu, ki so zapustili poslanske skupine SMC-ja in DeSUS-a. V LMŠ-ju so se zato odločili za obstrukcijo sej državnega zbora. Po njihovem pojasnilu gre za pritisk, da začne državni zbor končno spet spoštovati ustavo, poslovnik in parlamentarno prakso.
Podpis pogodbe in ustavna pobuda
»Kocka je padla, drugi tir se od danes naprej gradi,« je v sredo po podpisu pogodbe za glavna gradbena dela pri projektu drugi tir na odseku Divača–Črni Kal dejal infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. Dela bo za 403,6 milijona evrov izvedel idrijski Kolektor CPG v sodelovanju s turškima podjetjema Yapi Merkezi in Özaltin. »Izvedba projekta ni pomembna le za nas. Vplive čuti celotna slovenska gradbena operativa,« je dejal direktor podjetja Kolektor CPG Kristjan Mugerli. Isti konzorcij bo glavna dela opravljal tudi na odseku med Črnim Kalom in Koprom. Pogodbo so podpisali že marca, vrednost dela pa je 224,7 milijona evrov. Direktor družbe 2TDK Pavle Hevka je napovedal, da bo v začetku junija objavljen še razpis za tretji sklop del, ki zajema tirne in elektrostrojne naprave. Neformalna skupina 2TiRailway, ki zahteva takojšnjo ustavitev projekta gradnje drugega tira železniške proge Divača–Koper, pa je v sredo na ustavno sodišče poslala pobudo in zahtevo za absolutno prednostno presojo ustavnosti in zakonitosti investicije. V pobudi piše, da naj ustavno sodišče do dokončne odločitve ter pravnomočnosti odločb in sklepov drugih sodišč in institucij v Sloveniji in EU z začasno odredbo ustavi vsa dejanja investicije.
Zbiranje donacij za STA
Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je v ponedeljek ob svetovnem dnevu svobode medijev uradno naznanilo začetek kampanje Za obSTAnek, v kateri ta mesec zbirajo sredstva za STA, ki za letos še ni prejel vladnega plačila za opravljanje javne službe. Cilj kampanje je zbirati donacije, da vladno izčrpavanje STA ne bo že ob polletju oz. ob 30-letnici agencije privedlo do insolventnosti, ki agenciji grozi, je razložila predsednica DNS-ja Petra Lesjak Tušek in poudarila, da ne gre le za STA. »Gre za vse nas, za naše javnosti, za pravico do obveščenosti, za vprašanje, v kaki družbi želimo živeti,« je dejala. V kampanji aktivno sodelujejo tudi Sindikat novinarjev Slovenije, Evropska zveza novinarjev (EFJ), Mednarodni inštitut za tisk (IPI), Evropsko združenje tiskovnih agencij (EANA), Katedra za novinarstvo Fakultete za družbene vede in številni mediji. Cilj kampanje je zbrati dva milijona evrov, kolikor približno znaša letno plačilo države za opravljanje javne službe STA. Donacije zbirajo na poseben transakcijski račun SI56 6100 0002 5727 075, preko SMS-sporočil na 1919 s ključnima besedama STA1 ali STA5, s čimer se prispeva en ali pet evrov. Evropska komisija je sicer pred dnevi odobrila nadomestilo Slovenije v višini 2,5 milijona evrov za opravljanje javne službe STA. Po Janševih besedah je bilo soglasje dano za denar, ki je bil STA-ju že izplačan, kar je po besedah direktorja agencije Bojana Veselinoviča »čista manipulacija in laž«.
Najmanj zadovoljni z delovanjem demokracije
Po raziskavi evropskega javnega mnenja Eurobarometer so Slovenci med vsemi državljani EU najmanj zadovoljni z delovanjem demokracije v svoji državi. Zadovoljna jih je le četrtina, medtem ko je povprečje EU 55 odstotkov. Manj Slovencev od povprečja v EU je tudi zadovoljnih z ukrepi v zvezi scovidom-19, zato pa jih je nadpovprečni delež zadovoljnih ali zelo zadovoljnih s svojim življenjem.