Strelski pohod

Novica, da je dvajsetletnik z območja Radovljice načrtoval strelski pohod po javnih ustanovah, s katerim bi se maščeval nekdanjim sošolcem in učiteljem iz osnovne šole, nas je prejšnji teden močno šokirala. Nekako smo bili prepričani, da se kaj takega dogaja samo v Združenih državah Amerike. Tam je pod streli napadalcev res umrlo največ ljudi, a takšni krvavi incidenti še zdaleč niso omejeni le na državo, kjer je pravica do posedovanja orožja priznana celo z ustavo.

Strelski napadi, številni so bili v zadnjem desetletju povezani z islamskim terorizmom, se dogajajo tudi drugod po svetu, pred njimi seveda nismo imuni niti v Evropi. V Franciji se je na primer novembra 2015 zgodil najmnožičnejši strelski poboj na stari celini, v katerem je poleg sedmih napadalcev umrlo še 130 ljudi, več kot 400 ljudi pa je bilo ranjenih. Napadi so potekali na več lokacijah po Parizu, kjer so islamski teroristi, ki so se maščevali za letalske napade na pripadnike Islamske države v Siriji in Iraku, z vojaškimi avtomatskimi puškami na slepo streljali v gostinskih lokalih, največ žrtev pa je pod streli padlo v dvorani Bataclan, kjer je ravno potekal koncert. Januarja istega leta se je sicer v Parizu zgodil tudi teroristični napad na satirični tednik Charlie Hebdo, v katerem je umrlo dvanajst ljudi. Napadalci so se maščevali zaradi objavljenih karikatur preroka Mohameda.

Drugi najmnožičnejši strelski poboj v Evropi so julija 2011 doživeli na Norveškem. Izvedel ga je desničarski skrajnež Anders Behring Breivik, ki je najprej v kombiju sredi glavnega mesta Osla sprožil bombo, v eksploziji pa je umrlo osem ljudi. Nato se je odpravil na otok Utoya na jezeru severno od Osla, kjer je s polavtomatsko puško in pištolo pobil 69 udeležencev tabora podmladka norveške delavske stranke. Iz 1500-stranskega manifesta, ki ga je pred napadom objavil na internetu, je razvidno, da je zločin storil predvsem zaradi sovraštva do islama, ki bo po njegovem preplavil krščansko Evropo, za kar da bodo krive predvsem levo usmerjene stranke.

Koliko žrtev bi lahko zahteval strelski napad mladega Gorenjca, če bi mu ga uspelo uresničiti, lahko le ugibamo. Policija o številu oseb in lokacij, ki jih je uvrstil na svoj seznam, ne govori, a prepričani smo lahko, da bi bilo žrtev še več. Glede na to, da je na temnem spletu iz ZDA naročil polavtomatsko pištolo in avtomatsko puško, lahko namreč sklepamo, da bi njegov strelski pohod terjal tudi dodatne, naključne žrtve. Zagotovo smo se po zaslugi policije, ameriške in slovenske, izognili veliki tragediji.