Brez oklevanja
Za zamejevanje širjenja okužb s koronavirusom naj bi odslej potekalo tudi samotestiranje dijakov in učencev zadnjega triletja v šoli. Samotestiranje za dijake bi se pravzaprav moralo začeti že pretekli petek, a so začetek prestavili zaradi zamud pri dobavi testov. Samotestiranje je predvideno enkrat na teden, in sicer zjutraj po prihodu v šolo. Učenci ali dijaki, pri katerih bi bil test pozitiven, bi morali oditi domov, vsak pozitiven test pa bi nato preverili še s PCR-testom. Samotestiranje bo po zatrjevanju pristojnih potekalo po neinvazivni metodi z brisom nosu.
Pred časom sem tako tudi sama kot mama osmošolca od njegove razredničarke dobila obvestilo, da poteka informativno zbiranje podatkov o učencih, ki bi se želeli prostovoljno samotestirati. Priznam, da nisem oklevala niti za trenutek, saj verjamem, da moramo ta čas prav vsi prevzeti odgovornost, da učenci in dijaki šolanje nadaljujejo v šolskih prostorih, ne na daljavo. Vse pogostejša so namreč tudi opozorila strokovnjakov s področja otroške psihiatrije, da je epidemija pri številnih otrocih poglobila njihove stiske, kar se odraža tudi v naraščanju števila otrok in mladostnikov, ki potrebujejo ambulantno obravnavo. Zato upam, da bodo to imeli v mislih tudi starši, ki so prepričani, da bi bilo to, da se otroci s palčko popraskajo po nosu, prevelik poseg v njihovo telo. Tako kot vsak otrok – in, priznajmo, tudi marsikateri odrasli – si verjetno tudi njihov kdaj s prstom vrta po nosu ...
Mogoče bi drugače kot ob samotestiranju malo dlje pomišljala ob dilemi, ki se zdaj pojavlja glede cepljenja maturantov. Tudi v tem primeru pa po mojem koristi odtehtajo morebitna tveganja neželenih učinkov. Moji pomisleki gredo predvsem v smeri, da bi s tem za cepivo morebiti prikrajšali koga, ki ga bolj potrebuje zaradi večje ogroženosti. A se ob tem spomnim besed znanke, ki je bila pred dnevi kot del kritične infrastrukture cepljenja pred svojim precej starejšim partnerjem. A je njene dvome razblinil s tem, da ji je pojasnil, da ima sam prav majhne možnosti, da bi se okužil, in da največje tveganje zanj predstavlja prav ona, ki hodi v službo. In podobno bi verjetno morali razmišljati tudi maturanti in izkoristiti privilegij, ki se jim ponuja. Ker to, da se ti ponudi priložnost za cepljenje v času, ko cepiva še vedno ni dovolj, je po mojem mnenju vsekakor privilegij, ki se ga nekateri očitno ne zavedajo in so se mu zavestno odrekli. Na žalost tudi mnogi v šolstvu, pa čeprav je tudi to eno od zagotovil, da jim bo v šolah šolsko leto vendarle do konca uspelo izpeljati v učilnicah. Maturantom pa bodo s tem omogočili tudi nekoliko bolj sproščeno poletje, ki si ga po vsem stresu, ki so mu bili izpostavljeni, zagotovo zaslužijo.