Organizatorji projekta pozivajo, da 23. aprila, na prvi slovenski dan v rabljenih oblačilih, odprete svoje omare, pobrskate po njih ter si nadenete izmenjana, podedovana ali drugače rabljena oblačila. / Foto: Tina Dokl

Dan v rabljenih oblačilih

Včeraj so se pod okriljem projekta Obleka naredi človeka začele aktivnosti za spodbujanje ponovne uporabe oblačil, ki bodo vrhunec dosegle 23. aprila, na prvi slovenski dan v rabljenih oblačilih.

Raziskava o ravnanju z odpadnimi oblačili v Sloveniji je pokazala, da smo leta 2019 zavrgli 25.079 ton oblačil oziroma 12,3 kilograma na prebivalca.

Kranj – Organizatorji omenjenega projekta Ekologi brez meja, Pravična trgovina Slovenije in Focus so med drugim izvedli obsežno raziskavo o proizvodnji, potrošnji in ravnanju z odpadnimi oblačili v Sloveniji, pri čemer ocenjujejo, da smo leta 2019 zavrgli 25.079 ton oblačil oziroma 12,3 kilograma na prebivalca. Sogovornike smo vprašali, ali nosijo rabljena oblačila in kako ravnajo s tistimi, ki jih ponosijo. Urban Stojko iz Kranja je dejal, da si redko kupi nova oblačila, običajno nosi obleke iz druge roke. »Vse kose garderobe, od hlač, puloverjev do majic mi podarijo znanci. Dekle jih kupuje tudi v trgovinah, kjer prodajajo obleke iz druge roke. Oblačila vedno nosim toliko časa, dokler se popolnoma ne izrabijo. Če so še nosljiva, jih nesem v Humano; če pa niso več za uporabo, jih vržem v smeti. Kupim si le v primeru, ko res nujno kaj potrebujem,« je povedal Stojko.

Anita Perko iz Naklega podpira ponovno uporabo oblačil. »Obleko, kot so hlače in majice, mi podarijo prijateljice, prinese jih tudi mami, prejme jih od sodelavkine hčerke. Obleko nosim, dokler se ne obrabi. Občasno kupim kakšen nov kos, a ne zamenjam cele garderobe na sezono, ne sledim modnim trendom, poleg tega so oblačila lahko tudi precej draga. Na leto kupim približno deset majic in kakšne hlače, sicer pa so bile v zadnjem letu trgovine večino časa zaprte in je bilo zato kupovanje oblačil precej omejeno,« je pojasnila in nadaljevala: »Obleko, ki ni več nosljiva, recimo, da je strgana ali sprana, vržem v smeti; če pa se mi zdi, da so oblačila še uporabna, vprašam prijateljice, ali bi jih imele, in jih z veseljem podarim. Težko bi sicer ocenila, koliko oblačil na leto zavržem, saj res skrbim, da so ponošena in niso le za enkratno uporabo, mislim pa, da manj kot dvanajst kilogramov.«

Amanda Čebašek s Podreče ne nosi rabljenih oblačil. »Vedno si kupim nova oblačila, nosim jih dve ali tri sezone, si pa med letom kupim tudi nova, zlasti pajkice, saj so redno v uporabi in jih razumem kot potrošni material. Tudi hčerki nosita le nova oblačila, nikoli rabljenih. Ko jih prerasteta, jih podarim. Morda način kupovanja novih oblačil ni ravno okolju prijazen, a se v rabljenih ne bi počutila dobro, saj so to vendarle osebne stvari, ki so neposredno v stiku s kožo in se mi ne zdi higienično,« je povedala Čebaškova in nadaljevala: »Oblačila, ki jih ne nosim, stojijo v omari, ne dajem jih v ponovno uporabo. Morda enkrat na leto naredim generalno čiščenje in tista, ki res niso več nosljiva, vržem v smeti. Ne vem, koliko kilogramov odpadnih oblačil se nabere, a običajno je to nekaj velikih vreč.«