Pomoč po pozebi
Država bo pomagala kmetijskim gospodarstvom, ki jih je med 6. in 8. aprilom prizadela pozeba. Delovna skupina predlaga sprejetje interventnega zakona, ki bo vključeval različne oblike pomoči in ukrepov.
Med 6. in 8. aprilom so se po vsej Sloveniji pojavljale temperature pod lediščem. Marsikje je bilo jutro 7. aprila najhladnejše v zadnjih sedemdesetih ali celo v več kot zadnjih stotih letih. V Novi vasi na Blokah je bil dosežen nov slovenski rekord za april: –20,6 stopinje.
Kranj – Vlada se je na četrtkovi seji seznanila z informacijo o posledicah nedavne pozebe na kmetijskih pridelkih, pri tem pa je zadolžila ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da pripravi pravne podlage za pomoč najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom. Ministrstvo bo upravi za zaščito in reševanje dalo pobudo za izdelavo predhodne ocene škode, minister Jože Podgoršek pa je že imenoval delovno skupino za pripravo ukrepov. Skupina predlaga sprejetje interventnega zakona, ki bi vključeval različne oblike pomoči in ukrepov za blažitev posledic. Skupina tako predlaga pomoč najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom, delni ali celotni odpis zakupnin za državna kmetijska zemljišča s trajnimi nasadi, zmanjšanje ali odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov, subvencioniranje obrestne mere za posojila Slovenskega regionalno razvojnega sklada oziroma reprogramiranje posojil, možnost nakupa sadja za predelavo v okviru dopolnilnih dejavnosti na drugih kmetijah ...
Kot ocenjujejo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, bo letošnja škoda primerljiva s škodo, ki jo pozeba povzročila v letih 2016 in 2017 – takrat je znašala 44 oziroma 46,8 milijona evrov. Letos bo škoda največja v sadjarstvu, a kolikšna je poškodovanost sadnih vrst, bo razvidno šele po otoplitvi, najbolj pa po junijskem trebljenju. Posledice pozebe se bodo pokazale v količinsko manjšem pridelku, v slabši kakovosti plodov pa tudi v slabši vzdržljivosti plodov v skladišču. Po oceni, ki velja za celotno območje države, je pri marelicah, breskvah, češnjah in drugem koščičastem sadju poškodovanost od 80- do 100-odstotna, pri jablanah, hruškah in jagodičevju od 50- do 100-odstotna, špargljih od 20- do 50-odstotna, zelenjavi od 20- do 30-odstotna, zgodnjem krompirju od 20- do 40-odstotna, vinski trti od 30- do 90-odstotna ...